Na Dunaju je od 19. do 22. septembra potekalo Svetovno prvenstvo gozdnih delavcev, na katerem se je slovenska reprezentanca odrezala odlično. V konkurenci najboljših gozdarjev so si slovenski tekmovalci priborili en pokal in štiri medalje, je sporočila družba Slovenski državni gozdovi. 

Skupno prvo mesto v kategoriji U24 je zasedel Aljaž Bajc, kar se je zgodilo prvič, od kar se slovenski tekmovalci udeležujejo svetovnega prvenstva gozdnih delavcev. Poleg tega je Aljaž Bajc v kategoriji U24 dobil še srebrno medaljo v preciznem rezu in v kleščenju. Robert Čuk je s konkurenco pometel v kategoriji podiranje drevesa. Tako Bajc kot Čuk sta nekdanja dijaka SGLZŠ Postojna. Skupinsko je slovenska ekipa, v kateri so bili še slovenski prvak Janez Meden, Žiga Švigelj in Ines Frančeškin, dosegla 9. mesto. Tudi oni si bili ali so še povezani s šolo iz Postojne.

Na letošnjem 35. svetovnem prvenstvu so se pomerile reprezentance iz 21 držav, med katerimi je od najdlje prispela japonska reprezentanca. V petih disciplinah, ki posnemajo delo v gozdu, se je pomerilo preko sto tekmovalcev, o zmagovalcih  sta odločali hitrost in natančnost. Tekmovalci tekmujejo v treh kategorijah: mladi do 24 let, ženske in moški profesionalci.

Prihodnje svetovno prvenstvo bo prvič v samostojni zgodovini gostila Slovenija. V  organizaciji družbe Slovenski državni gozdovi d.o.o. (SiDG) potekalo marca 2026 na Gregorjevem sejmu v Šentjerneju.

Vir in foto: SiDG 

Ministrstvo za naravne vire in prostor je objavilo pobudo v postopku priprave državnega prostorskega načrta za polje vetrnih elektrarn Ilirska Bistrica. Investitor AAE Gamit bi na vrhovih nad Ilirsko Bistrico, Šembijami, Knežakom in Koritnicami postavil devet vetrnic. Stale bi na vrhovih vzpetin: Pušlji hrib, Jezerski hrib, Stražica, Volčji hrib, Mrenovkin hrib, Doganov hrib, Gabrovec in Habrica na nadmorskih višinah od 600 do 1000 metrov. Od naselij so predvidene lokacije oddaljene okoli 1,4 kilometra

Za polje vetrnih elektrarn Ilirska Bistrica je bilo julija 2021 že izdano energetsko dovoljenje za skupno instalirano moč 63 megavatov (MW). Vsaka izmed  načrtovanih vetrnic bi imela moč sedem megavatov. Tip posameznih vetrnih elektrarn glede na navedbe iz pobude za pripravo državnega prostorskega načrta še ni določen. Posamezna vetrna elektrarna bi bila sestavljena iz temelja premera med 15 in 20 metrov, stolpa višine med 100 in 175 metrov z generatorjem ter elisami, premera med 115 in 180 metrov. Za vsako stojno mesto vetrne elektrarne bi se uredilo plato dimenzije približno 40-krat 80 metrov. Območje bi vključevalo še dostopne poti do posameznih vetrnih elektrarn in povezovalne 20-kilovoltne podzemne kable. Ti kabli bi se v obstoječe elektroenergetsko omrežje vključili v obstoječi razdelilni transformatorski postaji Ilirska Bistrica, v kateri bi se uredilo transformatorske naprave in polja za vključitev 110-kilovoltnega kablovoda.

 Skladno z odlokom o občinskem prostorskem načrtu je na območju že dopustna gradnja objektov, namenjenih izkoriščanju obnovljivih virov energije, tudi vetrnih elektrarn, vendar samo do skupne moči 10 MW. Ker načrtovano vetrno polje to številko bistveno presega, je potrebna izvedba postopku državnega prostorskega načrtovanja. Pobuda je do 30. oktobra javno objavljena v digitalni obliki v prostorskem informacijskem sistemu oziroma na spletnem portalu vlade. Ministrstvo za naravne vire in prostor ter načrtovani investitor bosta organizirala tudi javno predstavitev pobude, ki bo 17. oktobra ob 16.30 v Ilirski Bistrici.

Javnost ima možnost v času javne objave pobude dati predloge in pripombe. Pripravljavec gradiva za državni prostorski načrt in posebna projektna skupina bosta po napovedih ministrstva nato skupaj z investitorjem in izdelovalci pobude analizirala prispele predloge in pripombe javnosti, podatke in usmeritve nosilcev urejanja prostora na ravni države ter druga mnenja in usmeritve.

Na podlagi tega bo nato pripravljen osnutek sklepa o pripravi državnega prostorskega načrtovanja, ki ga bo sprejela vlada, temu pa bo nato sledila še priprava vrste gradiv in dokumentov, ki so potrebni za izdajo integralnega dovoljenja za izvedbo projekta.

Prikaz: Ministrstvo RS za naravne vire in prostor 

Kulturni dom Cerknica je septembra gostiL prvi dogodek v okviru projekta Kino brez ovir. Projekt se bo zaključil leta 2026, do takrat pa bo ponudil 20 dogodkov s prilagoditvami za senzorno ovirane. Naslednja projekcija bo zadnji torek v oktobru, do 15. oktobra pa kulturni dom vpisuje v abonmaje.

Letos je pripravil kar tri: Polhkovega za otroke, nato pa še gledališki in glasbeni abonma. Abonma za otroke prinaša šest raznolikih in kakovostnih predstav, abonmaja za odrasle pa ponujata po pet kulturnih doživetij. Poslušaj. 

Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah v razvitem svetu, tudi v Sloveniji. A bolezen je ozdravljiva, če je le odkrita dovolj zgodaj. Rožnati oktober je mednarodni mesec boja proti raku dojk in ob tem potekajo različne akcije, ki opozarjajo na pomen rednega mesečnega samopregledovanja in zgodnjega odkrivanja raka dojk.
Članice Združenja Europa Donna Slovenija bodo že danes opoldne v postojnskem mestnem parku drevesa ovile v rožnate pletenine. Ob 14. uri bodo to storile še v Pivki. Aktivnosti bodo sicer tudi drugod po regiji, na cerkniški tržnici že v soboto med 10. in 12. uro, prihodnji teden tudi na Bistriškem.

KŠOPP, Klub študentov občin Postojna in Pivka, je tradicionalni Rocktober  letos preoblekel v Dobrodelni oktober.

Klub bo vse prostovoljne prispevke, ki jih bo zbral na treh dogodkih, podarili Fundaciji Študentski tolar, katere osnovni namen je pomagati študentom v stiski – s povratnimi in nepovratnimi denarnimi pomočmi, z dodeljevanjem materialne pomoči ter s prizadevanji za izboljšanje socialnega položaja študentov. Poslušaj.