Voznike je minuli teden presenetila dodatna omejitev hitrosti v delu naselja Žerovnica. Od začetka vasi iz smeri Grahovega pa do konca mostu in v obratni smeri je hitrost omejena na 30 kilometrov na uro. Cesta je občinska, zato smo pojasnila poiskali pri županu Marku Ruparju. Pravi, da se je na pobudo domačinov tako odločil Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. A omejitve hitrosti ne pozdravljajo vsi domačini. Nekateri  menijo, da bi bilo bolje, če bi pred vas postavili merilnik hitrosti in preplastili dotrajani asfalt.

Slovensko muzejsko društvo je 21. maja v Narodni galeriji podelilo Valvasorjeva odličja za leto 2017.  Za življenjsko delo je nagrado prejel etnolog Andrej Dular, avtor in soavtor številnih stalnih in občasnih razstav v Belokranjskem muzeju in v Slovenskem etnografskem muzeju.

Valvasorjeve nagrade za enkratne dosežke so dobili Tržiški muzej za stalno razstavo o tržiški obrti, Andrej Smrekar in Tina Buh za razstavo o Heleni Vurnik v Narodni galeriji ter avtorska skupina iz Narodnega muzeja Slovenije, ki je v sodelovanju z Žigo Šmitom s Fakultete za matematiko in fiziko ter Inštituta Jožef Stefan pripravila razstavo Preteklost pod mikroskopom.

Na Notranjskem so ponosni na priznanje Tine Buh, saj konservatorsko-restavratorska svetovalka svetovalka za likovna dela na papirju in fotografijo v Narodni galeriji prihaja iz Loške doline, živi pa v Zelšah. Za razstavo Helena Vurnik. Slikarka in oblikovalka (1882-1962) je morala restavrirati in konservatorsko opremiti vseh 862 enot, kar predstavlja najvišji strokovni nivo izkazane skrbi za razstavne eksponate in izjemno požrtvovalnost. Dr. Andrej Smrekar pa je pregledal izjemno zapuščine Helene Vurnik. Kot je povedala Tina Buh sta se priprave in restavriranje začela pred leti, na  zapuščini Helene Vurnik pa je intenzivno delala zadnji dve leti pred razstavo.

“Največji izziv so predstavljali načrti za mašne plašče v merilu 1:1, narisani na pavs papir. Ne samo zaradi velikosti načrtov, temveč tudi samega pavs papirja, ki je zaradi svojih osnovnih lastnosti precej zahteven za restavriranje,” razlaga. 

Intenzivno ukvarjanje z umetnico je ni moglo pustiti ravnodušne. “Četudi je restavriranje čisto tehnična zadeva ne moreš restavrirati le po tehnični plati. Hote ali nehote vedno vzpostaviš nek osebni odnos do umetnika in posamezne umetnine,” je za Radio 94 povedala Valvasorjeva nagrajenka in z nasmeškom dodaja: “včasih se celo pogovarjaš z njim.”

Muzejsko društvo pri tem izpostavlja odkritje dveh pomembnih fondov študij in načrtov za liturgično zapuščino pri Šolskih sestrah v Mariboru in v Ljubljanski stolnici. »Razstava o Heleni Vurnik je vzorčni primer izpolnjevanja poslanstva muzeja. Projekt je izpostavil interpretacijo muzejskega predmeta, spremljalo ga je interdisciplinarno podprtih dejavnosti, vzorno je izražen pomen konservatorske stroke in tradicionalno kvalitetnih pedagoško-andragoških dejavnosti Narodne galerije,« menijo v Slovenskem muzejskem društvu.

Vir: Slovensko muzejsko društvo Foto: Narodna galerija 

Danes ob 18. uri bo po Sloveniji in ponekod v tujini zazvenela pesem Dan ljubezni. Ideja je dozorela pred petimi leti, ob 100. obletnici Pihalnega orkestra Logatec. Pobuda želi, da bi se v času pretežno slabih novic ljudje odprli in začutili nekaj pozitivnega, zapeli v en glas in za hip odložili skrbi ter se uglasili v skupni ideji. Pobudi se bodo v Logatcu pridružili tudi letos – na domačiji Pr´ Petrov. Ob tem se bodo spomnili še na Cankarjevo leto, zato bosta ob tej priložnosti nekaj pesmi iz njegove Erotike zaigrala in zapela flavtist Vid Sark in kitarist Boštjan Soklič, nekaj jih bo interpretiral Janez Podjed. Pobudi Dan Ljubezni se bomo, kot vsako leto, pridružili tudi na Radiu 94 in ob 18. uri zavrteli Dan ljubezni. Veseli bomo,  če ji boste pritegnili. Pred mikrofon smo povabili avtorja te izjemno priljubljene popevke Dejvija Hrušovarja, ki nam je povedal, kako je zimzelena melodija nastala. 

Dnevi Notranjskega regijskega parka ob Cerkniškem jezeru so že stanica pozne pomladi na Notranjskem. Ob jezeru bo živahno to soboto in nedeljo. Aktivnosti, ki bodo potekale na koncu vasi Dolenje Jezero, nekatere pa tudi na samem polju, bodo raznovrstne. Na svoj račun bodo prišli obiskovalci različnih zanimanj in starosti. Sobota bo obarvana s kulturnimi doživetji, nedelja pa bo dan za naravoslovne in šport.

Družbe Primorsko-notranjske regije so leta 2017 poslovale zelo uspešno. Leto so zaključile z neto čistim dobičkom v višini 53.784 tisoč evrov. Rezultate so v primerjavi z letom 2016 izboljšale za kar 30 %. Po stopnji rasti dobička se naša regija uvršča v sam vrh, med najboljše tri regije v Sloveniji. Vodja izpostave Ajpesa v Postojni Larisa Benassi pa ob tem opozarja, da se rast plač ne ujema z rastjo dobička. Plače so se dvignile le za 4 odstotke. Nižje od slovenskega povprečja so tudi plače, ki jih izplačujejo samostojni podjetniki.

Larisa Benassi