Območna obrtno-podjetniška zbornica Logatec pripravlja Teden obrti in podjetništva. Danes med 8. in 15. uro v njenih prostorih poteka dan odprtih vrat obrtne zbornice in Slovenske poslovne točke SPOT. V prihodnjih dneh pa organizira še brezplačen seminar, delavnico ter usposabljanje z nasveti za učinkovito rabo umetne inteligence.
Zbornica bo teden tradicionalno sklenila v petek popoldne z družabno prireditvijo na vrtu obrtne zbornice. Več v posnetku.
Člani Aerokluba Postojna so tudi letos organizirali tekmovanje jadralnih pilotov Slovenije v počastitev prihajajočega praznika in ga poimenovali Vstala Primorska 2026. Ugodno vreme je minuli konec tedna na postojnsko letališče privabilo 18 jadralnih pilotov iz slovenskih letalskih centrov in aeroklubov ter tekmovalca iz Češke.
Tekmovanje poteka v hitrostnih preletih na krajših razdaljah in s tem mnogi tekmovalci spoznavajo širše področje in pogoje letenja. Tekmovalna naloga prvega dne je pilote vodina v Babno Polje, Čabar, Hotedršico, v drugem dnevu pa proti Snežniku, Mostu na Soči, Vitovljam in povratku v Postojno. Ugodno vreme z obilo termike je omogočilo, da so vsi tekmovalci v celoti izpolnili zadane naloge.
Prva tri mesta so osvojili piloti iz Letalskega centra Lesce Bled Viktor Benčan, Lan Lokovšek in Boris Žorž. Med domačini je odlično 5. mesto zasedel Miha Premrl. Kot je še zapisal Andrej Bratož, so se tudi tokrat postojnski letalci izkazali kot dobri organizatorji in lepo obeležili praznik.
V oddajo Nedeljski klepet smo povabili častnega poveljnika Gasilske zveze Postojna Darka Muhiča. Gasilskim vrstam se je pridružil ob zaposlitvi v nekdanjem Javorju in hitro postal pomemben člen na področju zaščite in reševanja. Inženir lesarstva iz Dilc pri Postojni se je za nekaj let zapisal učiteljskemu poklicu, po osamosvojitvi pa postal poklicni gasilec in nadalje poveljnik postojnske zveze.
V svoji dolgoletni gasilski karieri je vodil številne zahtevne intervencije, med temi so bili uničujoči požari, množične nesreče, dobro se spominja posledic žledoloma. Ponaša se z najvišjimi priznanji za svoje delo, največ mu pomeni prav priznanje Matevža Haceta. Veteran gasilstva pridobljeno znanje danes prenaša na mlajše generacije in čeprav je že nekaj let upokojen, se na področju gasilstva še vedno aktivno udejstvuje. Pogovoru prisluhnite v zvočnem zapisu.
Med spomini, ki jih prinesemo z morja, je gostovo tudi glasen napev škržadov. Samčki z njim privabljajo samice, te pa se jim odzovejo s klikanjem kril. Škržati zvok proizvajajo s timbalom, posebno izbočeno opno na zadku. Najbolj znani in glasni vrsti, ki poskrbita za zvočno kuliso k soncu in morju, sta veliki in jesenov škržad. A v Sloveniji je razširjenih več kot 10 vrst škržadov in čisto vseh ne slišimo.
Kot je povedal strokovnjak za nevretenčarje iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije dr. Tomi Trilar, je v Evropi trenutno razširjenih okoli 75 vrst škržadov, vsako leto popišejo kakšno vrsto več. Nekatere so si med seboj zelo podobne. Danes znanstveniki za njihovo razločitev uporabljajo tudi analizo dednega materiala – DNK, ki je sicer uspešna, a v vseh primerih vrst ne loči med sabo. Izkazalo se je, da je najboljša bioakustična metoda. Med zanimivimi vrstami, tudi zaradi zgodovine raziskovanja, je gorski škržad. Prvi ga je 1772 opisal Scopoli, našel ga je v okolici Idrije. Kako so škržadi postali škržati? Poslušaj.
Gorski škržad
Foto: Maruša Mele Pavlin
Žiga in Anže Moličnik iz Ilirske Bistrice sta se s svetovnega prvenstva v balinanju na Kitajskem vrnila vsak s svojo bronasto medaljo. Žiga je v kategoriji do 18 let skupaj z Anžetom Trobcem osvojil bron v dvojicah, Anže pa je v kategoriji do 23 let do bronaste medalje prišel v igri v krog.
Za bratoma je tako še eno veliko tekmovanje in nova uspešna zgodba družine, v kateri ima balinanje posebno mesto. Tudi njun oče Gregor je namreč nekdanji svetovni prvak.
Z Žigo in Anžetom smo se pogovarjali o nastopih na Kitajskem, trenutkih, ko sta ugotovila, da se domov vračata z medaljama, pa tudi o nekoliko bolj sproščenih temah.