Pomanjkanje in obremenjenost zdravnikov v primarnem zdravstvu je še vedno aktualna tema, okoli katere se krešejo stališča zdravstvenih delavcev ter Ministrstva za zdravje in Zavoda za zdravstveno zavarovanje. V postojnskem Zdravstvenem domu že dolgo vodijo aktivno kadrovsko politiko in so učni zavod, zato specializante na področju družinske medicine tudi zaposlijo, velikih kadrovskih stisk zato ni, pravi direktorica Irena Vatovec. Se pa v nekaterih segmentih vseeno kaže pomanjkanje ustreznih kadrov. Zaplet pričakujejo na področju pediatrije. Težave nastajajo tudi pri porodniških dopustih na področju deficitarnih kadrov. Več… 

Cerkničan Klemen Krajc je glasbenik od nog do glave, pravzaprav od službe do prostega časa. Kot kontrabasist je zaposlen v Orkestru Slovenske vojske in je nepogrešljivi člen številnih glasbenih skupin. Trenutno sta gotovo najbolj priljubljeni Big band Cerknica in zasedba Šlajn.  Čeprav Klemen živi od glasbe in  za glasbo,  če seveda odmislimo družino, pa njegova poklicna glasbena pot ni čisto običajna. Poleg glasbe njegovo življenje kroji tudi notranjska narava. »Polna je energije, ki se je da uporabiti na različne načine,« pravi.

V okviru priprave Celostne prometne strategije je tudi na Občino Pivka prišlo več pobud. Da bi imeli po vsem naselju pločnik, si želijo prebivalci Šmihela. Župan Robert Smrdelj pravi, da so že poskrbeli za najbolj osnovno prometno varnost v okviru ureditve avtobusnih postajališč pri osnovni šoli. Ve pa, da to še ni dovolj.

Foto: Občina Pivka 

Običaj pusta – šjmanje, pobjranje in raznovrstne norčije se na Bistriškem že dogajajo. Pusti visijo po vseh vaseh občine, nekateri kraji so okrašeni tudi z barvnimi trakci. Šjme pripravljajo maske. Turistično-informacijski center Ilirska Bistrica je s pestrim programom ob letošnjem pustu začel z otroškimi delavnicami v petek. Pust pa bo oblast prevzel v četrtek pod šotorom v Parku Nade Žagar. Najmlajši bodo pustovali v soboto, največ ljudi pa se bo zbralo ob nedeljski povorki, je prepričana Maja Uljan iz TIC-a. 

Že od leta 2007, ko je Občina Bloke pri Fari zgradila čistilno napravo, Društvo ljubiteljev Križne jame opozarja, da ni prav, da je iztok iz čistilne naprave brez toka skozi rastlinsko čistilno napravo speljan v požiralnik, ki je povezan s Križno jamo. Društvo, ki upravlja eno najlepših vodnih jam na svetu, se od takrat srečuje z njenim onesnaženjem. To je bolj vidno po obilnejših padavinah, jamarje pa skrbi umazana voda tudi ob nizkem vodostaju.

Tako društvo kot občina vesta, da je čistilna naprava zgrajena skladno z zakonodajo in da tudi deluje, kot določajo predpisi. Slovenski se na specifičnost krasa namreč ne ozirajo. Ne zanima jih, da je Križna jama del ramsarskega mokrišča in ne, da je kandidatka za Unesco.

 Agencija za okolje kljub dokumentiranim dokazom, da v Križni jami ni vse tako, kot bi moralo biti, trdi, da je vse v redu. »Upravljavci čistilnih naprav morajo redno izvajati z zakonom predpisan monitoring odpadnih voda iz čistilnih naprav. Če agencija za okolje ugotovi, da čistilna naprava čezmerno obremenjuje okolje, o tem obvesti Inšpektorat RS za okolje in prostor,« razlaga postopke kontrole.

V bližini Križne jame so štiri male čistilne naprave: Bločice, Velike Bloke, Nova vas in Hudi Vrh.  Meritve iz let 2016, 2017 in 2018 so pokazale, da delujejo v skladu z zakonodajo in z odvajanjem odpadnih voda ne obremenjujejo okolja čezmerno, odgovarjajo z Arsa. 

  Društvo ljubiteljev Križne jame je zaskrbljeno, ker nameravajo Bločani letos pod Hudim Vrhom urediti zbirni center za odpadke. Bojijo se, da bi jamo dodatne onesnažile še izcedne vode, ki bo bile iz centra napeljane v čistilno napravo. Agencija za okolje se s tem vprašanjem ne ukvarja, saj kot pravi, nima vloge za ureditev zbirnega centra za odpadke na tem območju.

Foto: Društvo ljubiteljev Križne jame