Postojnska gospodarska zbornica je na oktobrskem Gospodarskem forumu Primorsko-notranjske regije gostila Igorja Akrapoviča, vizionarja, inovatorja in izjemnega podjetnika, ki je med drugim predstavil svojo poslovno pot in svoje videnje ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja v Sloveniji.
Foto: akrapovic.com
Olimpijski komite Slovenije je v torek praznoval 27-letnico in ob tej priložnosti podelil več nagrad in priznanj. Med dobitniki prostovoljske plakete je tudi Darko Ožbolt iz Loške doline. Zapisan je biatlonu, začel je kot tekmovalec in nadaljeval kot trener. Danes, pravi, je manj aktiven, a tako kot v preteklosti, za Smučarki klub Loška dolina z veseljem zaviha rokave.
Ta konec tedna bodo na nekaterih odsekih avtocest potekala številna dela, zato je pričakovati zastoje. Kot pojasnjujejo na Darsu, gre za nujna popravila vozišč in objektov za zagotovitev varnosti in preprečitev še večjih poškodb na infrastrukturi, ki jih je treba opraviti pred prihajajočimi prazniki in začetkom zimske službe.
Na zahodni ljubljanski obvoznici na območju razcepa Kozarje so za soboto predvidoma od 7. do 21. ure načrtovana dela na objektu nad Tržaško cesto in na viaduktu Dolgi most. Promet bo oviran tako iz smeri južne ljubljanske obvoznice proti Brezovici kot tudi iz smeri zahodne ljubljanske obvoznice proti Brezovici.
Na ljubljanskem obroču so sicer v soboto in nedeljo predvidena dela tudi na severni obvoznici. V soboto bo predvidoma od 6. do 21. ure promet na delu odseka iz smeri Jarš oz. Šmartinske ceste proti razcepu Zadobrova zaradi popravila vozišča na pospeševalnem in voznem pasu na razdalji približno 500 metrov urejen le po prehitevalnem pasu z omejitvijo hitrosti 60 kilometrov na uro.
Na primorski avtocesti bo promet v obe smeri na odseku med nekdanjo cestninsko postajo Log in Vrhniko predvidoma od sobote od 23. ure do nedelje do 13. ure na razdalji približno enega kilometra zaradi popravila vozišča urejen le po enem pasu. Zaradi obsežnih popravil ni izključena možnost, da se bosta predviden zaključek del in s tem trajanje zapore zavlekla v popoldanske ure.
Včeraj smo iskali novega skritega gosta. To je bil Dejan Vunjak, ki je že navsezgodaj poskrbel za veselo vzdušje!
Preveri spodaj :)
https://www.facebook.com/150179498350338/videos/826658194347212/
Leta 1818 se je v Planini pri Rakeku rodil Miroslav Vilhar, v krstni knjigi župnije je zapisan kot Friedrich Karl Wilicher. Istega leta je Postojnčan Luka Čeč odkril skrite kotičke Postojnske jame. Zato v Postojni danes pripravljajo slovesnost, na kateri se bodo spomnili tudi 135-letnice delovanja Turističnega društva Postojna.
Razvoj turizma in narodno prebujenje sta stopala tako rekoč z ramo ob rami, so prepričani organizatorji prireditve v Postojni, na kateri bodo v bogatem kulturnem programu med drugimi nastopili učenci Osnovne šole Miroslav Vilhar iz Postojne, mešani pevski zbor Tabor Kalc 1869 Knežak, pevci Mojca Bedenik, Matej Lenarčič, Jure Počkaj in Miran Žitko, pianisti Paolo Biancuzzi, Snježana Pleše Žagar, Ivo Gustinčič in Mia Rebec.
Na prireditvi bodo predstavili tudi monografijo o pesniku, skladatelju in narodnemu buditelju Miroslavu Vilharju, z avtorico monografije Brigito Tornič Milharčič se bo pogovarjala Sidonija Zega.
Vilhar je bil v svojem času in okolju pomembna kulturna in politična osebnost. Med drugim je sodeloval tudi s Franom Levstikom ter odločilno vplival na prebujanje narodne zavesti na slovenskem ozemlju. Skupaj s somišljeniki je organiziral vseslovenski ljudski Pivški tabor na Kalcu leta 1869.
Vilharjev oče Fran Serafin je bil premožen mož, poštar v Planini, in organizator furmanskega prometa. Bil je tudi lastnik gradu Kalc in obsežnih kmetijskih površin. Vilharjeva narodna zavednost se je prebudila šele, ko je predčasno končal študij v Gradcu in se vrnil domov, kjer naj bi v krogu svojih prijateljev spoznal vrednost in pomen domačega jezika.
Skladatelj, pesnik, časnikar in narodni buditelj Miroslav Vilhar je bil zelo priljubljen med ljudmi in še po njegovi smrti so se ga spominjali kot prijaznega graščaka, ki je rad skladal pesmi in je razumel preprostega človeka. Njegovo ime se je ohranilo tudi zaradi njegovih pesmi, saj so mnoge med njimi ponarodele, kot so Po jezeru bliz’ Triglava, Na goro, na goro, na strme vrhe, Rožic ne bom trgala (Planinarica), Lipa zelenela je, Pijmo ga, pijmo, dokler živimo (Napitnica) in druge.
V času, ko je bil poslanec kranjskega deželnega zbora, je pisal tudi epigrame, ki so jih objavili šele po njegovi smrti. Ustvarjal je tudi tipične čitalniške igre, ki jih je izdal pod naslovom Vilharjeve igre (1865/66), izvajali pa so jih v čitalnicah.