Za Lino in Vala Eržen iz Planine pri Rakeku je najbolj uspešna sezona v zaenkrat res še mladi karieri, saj letošnji rezultati napovedujejo, da bosta v prihodnje še boljša. Če bo le dovolj denarja za zelo draga potovanja v kraje, kjer se odvijajo najboljše tekme na svetu. Lina je trenutno med 3. najboljšimi v Evropi in med 7. najboljšimi na svetu. Več o letošnji sezoni sta nam zaupala v prispevku. Več o njunih dosežkih lahko preberete na spletni strani ERŽEN TEAM, ali si poglejte na Instagramu: @igorerzen @linaerzen @valerzen in @erzenteam

V okviru projekta Life Stržen bodo v Notranjskem parku posneli štiri filmčke. Prvi je že pod streho, sredi oktobra pa je pod vodstvom režiserja Aleša Žemlje začel nastajati drugi.

Ta je posvečen pticam na Cerkniškem jezeru. Film so v lepem in sončnem vremenu snemali v Zadnjem kraju na Cerkniškem jezeru. Pticam bosta sledila še dva filma. Če bo nastajajoči promocijski, pa nam je prvi dan misliti.  Spomnimo, razkrival je črna odlagališča smeti. Filmček je objavljen na spletu, njegov naslov je Neprijetne skrivnosti Cerkniškega jezera. Premiera drugega kratkega filma, s prijetnejšo vsebino torej, pa  bo decembra.

Foto: Notranjski regijski park 

Na Notranjskem v zadnjih dneh, celo tednih opazujemo velike jate žerjavov na poti na jug . Te velike, dolgonoge in dolgovrate ptice so letos opazovali celo nad Babnim Poljem. Fotografije ogromnih klinastih jat so napolnile družabna omrežja. Ker pa smo že sredi novembra, se je marsikdo vprašal, če niso žerjavi letos zaradi toplega vremena kar malo pozni. Strokovni vodja Notranjskega  regijskega parka Tomaž Jančar potrjuje, da so žerjavi selivke, ki se orientirajo predvsem po vremenu in ne gredo na pot, dokler ni res treba.

Žerjavi so severna vrsta in v Sloveniji ne gnezdijo, čeprav so leta 2016 na Cerkniškem jezeru zabeležili poskus gnezditve. Kot pravi Tomaž Jančar, imajo ti odlični letalci  pogoje za gnezdenje tudi v Sloveniji, celo na Cerkniškem jezeru, ampak očitno ležimo preveč na jugu. Se nam pa zato žerjavi bogato “oddolžijo” med selitvijo. Dve leti nazaj so ornitologi ugotovili, da so Postojnska vrata  za žerjave selitveno ozko grlo globalnega pomena. V enem samem dnevu so našteli prelet skoraj 9 tisoč žerjavov v petdesetih jatah. Zakaj se je pred tridesetimi leto vzpostavila ta selitvena pot? Poslušaj. 

Foto: Tine Schein/Notranjski regijski park, Radio 94

Silvo Bajc najbolj poznamo kot vodjo postojnske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Čeprav ljubiteljsko  kulturo v občinah Postojna in Pivka koordinira že od leta 1998, se najde še kdo, ki jo vpraša: »Ste še na radiu?« Oddaji Regijski dogodki in VIP – Vaših izbranih pet sta dediščina njenega urednikovanja Radia 94, pa tudi akcija Ona ali on.

Svoje delo ima zelo rada. Dobro razume ustvarjalne procese v kulturi, saj sama pesni. Širša javnost jo verjetno bolj pozna po besedilih popevk. Njeno najbolj znano besedilo je Solinar, pesem so Faraoni prvič odpeli na Melodijah morja in sonca leta 2001.

Silva Bajc je ustanovna članica in predsednica Društva za zaščito živali Postojna. Pred sedmimi leti ni vedela, kolikšen zalogaj bo to. Ne samo kadrovski ali finančni. O zapuščenih, zavrženih in trpinčenih živalih govori z vidno prizadetostjo. Prisluhni. 

Na Gozdarski in lesarski šoli v Postojni te dni skupaj z ameriškim mentorjem Archom Davisom izdelujejo imenitno leseno plovilo. Izdelovanje čolna je čisto poseben izziv, ni namreč običajno, da se takšnega podviga lotijo kar v srednjih lesarskih šolah. Toda to nikakor ne velja za dijake Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna (SGLŠ), saj nekaj izkušenj s čolni že imajo.

V okviru projekta V istem čolnu – mladi čuvarji izročila, ki so ga leta 2014 začeli skupaj z Ljobo Jenče in ob mentorstvu Toneta Lovka, mojstra iz Cerknice, izdelali cerkniški jezerski čoln, na pobudo kustosa Narodnega muzeja Igorja Ravbarja, pa so se ob gradu Snežnik preizkusili v popolnoma ročni izdelavi deblaka. Letos čoln izdelujejo ob mentorstvu ameriškega učitelja novozelandskega rodu Archa Davisa, ki je poročen s potomko slovenskih izseljencev in je eden štirih, petih najuspešnejših navtičnih arhitektov za male lesene čolne na svetu.

V studiu so nas obiskali dijaki 2. letnika Teo Alessio, Štefan Zorman in Luka Abramovič. Poslušaj.