Andrej Bergoč in Egon Zevnik sta tekača, člana Tekaškega društva Bistrc. Že več let se udeležujeta izjemnih tekaških preizkušenj. O svojih izkušnjah sta se pogovarjala z Anjo Hofman. Nedolgo nazaj sta se udeležila tekaškega traila 100 milj Istre. Beseda je tekla o sami preizkušnji, pripravah nanjo, načrtih Všeč jima je, kot pravita, tek po neasfaltiranih poteh in filozofija t. i. trailov, kjer tekači s časom niso obremenjeni in tovrstni teki potekajo po naravi in ne po asfaltu. Pot jima je še bolj pomembna kot sam cilj, tek pa jima pomeni sprostitev. Spomnila sta nas tudi na domač Milanja trail, ki poteka v Ilirski Bistrici. Vse bolj je priljubljen, udeležence prepriča tudi lepota grebena Milanje. Društvo tek pripravi prav v času, ko se greben odene s cvetjem. 

Foto: osebni arhiv Andreja Bergoča in Egona Zevnika 

Društvo likovnikov Logatec je konec aprila v Stekleni galeriji odprlo razstavo likovnih del, ki so nastala na 15. ex temporu Logatec. Udeleženci so ustvarjali na temo pomlad. Na odprtju so najbolje ocenjenemu likovnemu delu podelili kipec zlate muze. Prejel ga je Benjamin Žnidaršič iz Loške doline.  Ljubiteljski slikar in organizator več likovnih dogodkov, slika z usti. Nagrajeno in ostala dela si lahko ogledate do 20. maja.

V studio smo povabili osnovnošolce treh osnovnih šol – OŠ Antona Globočnika, OŠ Miroslava Vilharja in OŠ Pivka. Vsem učencem je skupno to, da so priseljenci in obiskujejo dodatne ure slovenskega jezika. Z njimi smo poklepetali o Sloveniji, šolanju in vključenosti v družbo, ki jim je bila nekoč tuja. 

Tudi na drugi razpis  Ministrstva za RS za kulturo, ki oddaja obnovljene in zaprte prostore grajskih pristav, se ni prijavil nihče. Pomagal ni niti obisk ministra Zorana Pozniča, ki si je pristave ogledal 27. marca in dejal, da si ministrstvo za grajski kompleks želi gospodarnega najemnika, ki bo imel dolgoročno vizijo in posluh za lokalno skupnost. Spomnil pa ni le na neposredno bližino avtentično opremljenega snežniškega gradu ter na bližino lovske zbirke in Polharskega muzeja, poudaril je, da naravna in kulturna dediščina v okolju ponujata izjemno možnost za strateško zgodbo razvoja kulturnega turizma.

Spomnimo, da teče že četrto leto, odkar je najemnica pristav, kjer je imela prenočišča – urejenih je pet apartmajev – in gostinsko ponudbo, predčasno obupala. Kot je dejala takrat, tudi zaradi nedokončane ali nepravilno izpeljane obnove.

Ob obisku kulturnega spomenika državnega pomena z ohranjeno opremo in grajskim parkom si tako še vedno ne moremo privoščiti niti kave, pa čeprav je država v obnovo spomenika vložila več kot pet milijonov evrov.

Ker v pristavah od lani jeseni svojih prostorov nima več niti Društvo ljubiteljev gradu, se je zaključila tudi zgodba večdnevnega festivala Plavajoči grad. Umetniki iz vsega sveta bodo več dni  gostovali v Istri in se v Loško dolini vrnili le za en dan.

Rimski častnik sv. Florijan je umrl 4.maja leta 304 mučeniške smrti v Lavriaku na današnjem Gornjem Avstrijskem. Najstarejše slike in kipi ga predstavljajo kot vojaka z vojvodskim klobukom, mečem in zastavo. Šele ob koncu 15. stoletja ga vidimo, kako iz golide izliva vodo na gorečo hišo, kar pomeni, da v srednjem veku Florijana še niso častili kot varuha pred ognjem.  Pred Florijanom so gospodarji svoja poslopja izročali v varstvo sv. Lovrencu. Zanimivo je, da cerkvi  posvečeni obema svetnikoma najdemo v Orehku pri Postojni. Danes pokopališka cerkve sv. Lovrenca je do začetka 17. stoletja veljala za poglavitno orehovško cerkev. Zgrajena je bila sredi 14.stoletja, po zapisih arheologinje Mehtilde Urleb, na ostankih nekdanje rimske postojanke. Cerkev sv. Florijana so začeli graditi v zadnjih desetletjih 15. stoletja. Kot gre sklepati iz Vavasorjevih zapisov, je sprva zrastel najvišji cerkveni zvonik na Postojnskem oziroma takrat taborni stolp proti Turkom, cerkev z obzidjem je bila zgrajena kasneje. Na dan sv. Florijana so v Orehka še nekaj desetletij nazaj pripravljali prav poseben obred, ki je združeval župnije in ljudi, nam je povedala Nives Kenič in nam predstavila slovesno staro pesem, s katero začenjajo Florijanovo mašo.  Praznovanje sv. Florijana v Orehku  ni bil le verski obred, ampak predvsem praznik, ko so si Orehovci vzeli čas za druženje.  Tako je tudi danes.