Novice

  • DVA POKALA ZA SHOTOKAN

    V sredo, 19. februarja,  je Karate zveza Slovenije podelila pokale najboljšim karateistom za dosežke v letu 2019. Shotokan karate klub Postojna se je v skupnem seštevku razveselil kar dveh pokalov. 

    Prvega si je prislužil pokalni zmagovalec v katah posamično, v kategoriji najmlajši,  Boris Česen. Drugi pokal so dobile pokalne zmagovalke v skupnem seštevku, v kategoriji mlajše kadetinje, v katah ekipno: Dorentina Osmanaj, Gloria Stojanović in Elma Lišinović  

    Na prireditvi so otroci izkoristili tudi priložnost za slikanje s starejšima vzornikoma: podprvakom Evrope v borbah Niklasom Tamšetom in evropsko podprvakinjo v borbah Tjašo Ristič.  

    Avtor: Hadis Lišinović 

  • KORONA VIRUS – NAVODILA ZA PACIENTE

    Nov Korona virus so poimenovali SARS-CoV-2COVID-19 je novo poimenovanje za bolezen, ki jo virus SARS-CoV-2 povzroča.

    ZNAKI BOLEZNI SO:

    • vročina,
    • kašelj,
    • občutek pomanjkanja zraka – oteženo dihanje, kar je običajno tudi za pljučnico.

    NAVODILA ZA PACIENTE:

    Vse uporabnike in obiskovalce Zdravstvenega doma Postojna naprošamo, da v primeru stika, suma ali prisotnosti znakov podobnim Korona virusu:

    1. NE VSTOPATE V PROSTORE ZDRAVSTVENEGA DOMA IN OSTALIH ZDRAVSTVENIH USTANOV (zdr. domovi, bolnišnice, urgenca,…)!
    2. PRVI STIK Z ZDRAVNIKOM VZPOSTAVITE TELEFONSKO (OSEBNI ZDRAVNIK, DEŽURNI ZDRAVNIK – 05/7000 400, 05/7000 412, 05/7204 540)!
    3. OSTANITE DOMA V IZOLACIJI, IZOGIBAJTE SE VSAKRŠNEMU STIKU Z ZDRAVIMI OSEBAMI!

     

    Vstop potencialno bolnih ali bolnih oseb v Zdravstveno ustanovo pomeni visoko tveganje za okužbo za vse ostale prisotne (paciente in zdravstveno osebje).

     

    PREPREČEVANJE PRENOSA:

    Pri preprečevanju okužbe z virusom SARS-CoV-2 je tako kot pri drugih nalezljivih boleznih, ki povzročajo okužbe dihal, priporočljivo upoštevati naslednje vsakodnevne preventivne ukrepe:

    • Izogibamo se tesnim stiskom z ljudmi, ki kažejo znake nalezljive bolezni (vsaj 1 meter oddaljeni).
    • Ne dotikamo se oči, nosu in ust.
    • V primeru, da zbolimo, ostanemo doma.
    • Upoštevamo pravila higiene kašlja.
    • Redno si umivamo roke z milom in vodo.
    • V primeru, da voda in milo nista dostopna, za razkuževanje rok uporabimo namensko razkužilo za roke. Vsebnost alkohola v razkužilu za roke naj bo najmanj 60%. Razkužilo za roke je namenjeno samo zunanji uporabi. Sredstva za čiščenje/razkuževanje površin niso namenjena čiščenju/razkuževanju kože.
    • Glede na trenutno epidemiološko situacijo splošna uporaba zaščitnih mask ni potrebna.
    • V času povečanega pojavljanja okužb dihal se izogibamo zaprtih prostorov, v katerih se zadržuje veliko število ljudi. Poskrbimo za redno zračenje zaprtih prostorov.
    • Izogibajte se regijam, kjer je potrjena prisotnost Korona virusa.

    Podrobnejše informacije in navodila o Korona virusu za paciente dobite na naslednjih spletnih povezavah:

    Navodila za zdravstvene delavce dobite na spletni strani:

    Če sumite, da ste prišli v stik s Korona virusom oz. kažete tipične znake bolezni se telefonsko posvetujte z izbranim zdravnikom. V primeru, da imate težave z dihanjem, pa lahko tudi z dežurnim zdravnikom.

     

    V januarju in februarju 2020 so zaznali primere tudi drugje na Kitajskem, posamezne primere pa še v dr žavah Jugovzhodne Azije, Avstralije, ZDA in Evrope (regije v bližini slovensko italijanske meje – Lombardija, Benečijua, Piemont, Emilija-Romanija). Števil o potrjenih primerov narašča in se dnevno spreminja.

  • V LOKALNO SKUPNOST VKLJUČUJEJO MLAJŠE IN STAREJŠE

    V Pivki želijo z odlokom o mladih celovito urediti položaj mladih v občini. Radi bi zagotovili podporno okolje za mladinsko organiziranje in delo ter pogoje za sodelovanje mladih pri odločanju o stvareh, ki vplivajo na njihovo življenje in delo v lokalni skupnosti. Pospešiti želijo tudi razvoj lokalne mladinske politike. Z več investicijami in projekti pa želijo na Pivškem olajšati življenje tudi starejšim in starejše še bolj vključiti v družbo.  Župan Robert Smrdelj razmišlja, da obe populaciji skrivata velik potencial. 

    Kakšna je demografska slika Slovenije? Leta 2000 so mladi od 15.  do 29.  leta predstavljali 21,29 % celotnega prebivalstva Slovenije, projekcije prebivalstva pa kažejo, da naj bi do leta 2060 mladi predstavljali le še 14,4 % slovenskega prebivalstva.  

     

    Foto: Valter Leban 

     

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • ZA OHRANITEV RASTLINSKIH IN ŽIVALSKIH VRST

    Naravovarstveni projekt KRAS.RE.VITA« je vključenih sedem državnih in lokalnih inštitucij, med njimi  Notranjski regijski parkZavod Znanje PostojnaObčina Postojna in Občina Logatec.

    Varovanje dveh izjemnih posebnosti v regiji, Cerkniškega jezera in Planinskega polja vključuje tudi  izboljšanje pogojev za določene habitatne tipe in vrste, na Planinskem polju so to  travniška morska čebulica,  navadni netopir, kosec,  pisana penica,  travniki z modro stožko in bazična nizka barja. Vrednost celotnega projekta, ki na Postojnskem vključuje tudi ureditev parkirišč in počivališč za avtodome ter ureditev Ravbarjevega stolpa, je skoraj 4,9 milijona evrov, sofinanciran pa bo v vrednosti 4,7 milijonov evrov. Poslušaj. 

     

    Travniška morska čebulica 

    Foto: Slavko Polak 

    Avtor:Zasebno: Mateja Jordan
  • NEDELJSKI GOST: DR. MOJCA KUMIN HORVAT

    Dr. Mojca Kumin Horvat je Prekmurka in vneta raziskovalka slovenskih narečij. Že polovico svojega življenja je fizično sicer oddaljena od Beltincev, svojega rodnega kraja, a je prekmurščina vseeno ves čas prisotna v njenem življenju.

    Diplomirala je iz slovenistike in polonistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani, v doktorski nalogi pa se je posvečala besedotvorju slovenskih narečij, kjer je pod drobnogled vzela kulturne rastline. Zaposlena je na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU, kjer trenutno sodeluje pri projektih Slovenski in Slovanski lingvistični atlas. Zadnjih nekaj let živi z družino v Logatcu, kjer se navdušuje nad čudovito naravo in počasi spoznava kraj, ljudi, njegove zanimivosti kot tudi narečne posebnosti. Z našo gostjo smo se pogovarjali ob mednarodnem dnevu maternih jezikov, ki ga obeležujemo 21. februarja

    Foto: osebni arhiv 

    Avtor:Saša Musec Čuk