V oddaji Puls generacije smo gostili Anjo Beber iz Šahovskega kluba Postojna, ki je na svetovnem prvenstvu v Turčiji osvojila srebrno medaljo v pospešenem in bronasto v hitropoteznem šahu (do 15 let). Mlada velemojstrica nam je razkrila, kako ohranja zbranost pod pritiskom, kakšno vlogo igra kondicijska priprava v šahu ter kako pomembna sta zanjo podpora domačega kluba in mentorja Jadrana Hlada.

Kljub vrhunskim uspehom ostaja osredotočena na nove izzive v letu 2026, vrstnikom pa sporoča, da šah še zdaleč ni dolgočasen, temveč igra, ki ti pomaga premagovati vsakodnevne ovire. Njena zgodba je dokaz, da s srcem in vztrajnostjo mladi iz lokalnega okolja lahko posežejo po svetovnem vrhu.

Ivo Lah, rojen leta 1896 v Štrukljevi vasi v Občini Cerknica je bil matematik, aktuar, statistik in demograf. Leta 1955 je odkril številsko zaporedje v kombinatoriki, danes poimenovano Lahova števila, ki se uporablja po vsem svetu. Med svetovnima vojnama je bil vodilni aktuar v Jugoslaviji, po drugi svetovni vojni pa je sodeloval pri oblikovanju jugoslovanskih odškodninskih zahtevkov ob sklepanju mirovnih pogodb z Italijo, Nemčijo, Avstrijo in Madžarsko. Kljub znanju in ugledu, je bil potisnjen na rob in tako pozabljen, da celo profesorji na matematiki niso vedeli, kdo tiči za tako imenovanimi »Lah numbers«.

Skrivnost sta razvozlala matematika Tomaž Pisanski in Marko Petkovšek. Delo in predvsem življenje Iva Laha pa je v knjigi, ki je izšla konec leta 2023, opisal Janez Mulec starejši. Prof. dr. Tomaž Pisanski se je zavzel, da jo je Univerza na Primorskem izdala tudi v elektronski obliki, predstavili jo bodo 11. februarja ob 14. uri na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije v Kopru. Že v petek, 30. januarja, pa bodo na pošti v Cerknici predstavili poštno znamko, posvečeno Ivu Lahu, tam bo moč dobiti tudi ovitek in žig prvega dne. Dogodkov bo še več, saj so ljudje, kot je Ivo Lah, pomembni tako za lokalno kot narodno identiteto, je povedal dr. Pisanski, ki si prizadeva, da bi po matematiku v njegovi domači občini poimenovali ulico ali kakšno ustanovo, mu postavili spomenik … »Matematiki ga že poznamo, pomembno je, da njegov pomeni spoznajo tudi nematematiki.« Klikni in poslušaj.  

P L A T E AU R E S I D U E je namišljena identiteta umetniškega dvojca, ki ga sestavljata Aljaž Celarc in Eva Pavlič Seifert. V svojih delih se ukvarjata s pokrajinsko ekologijo in iščeta nove načine ozaveščanja javnosti o tej problematiki. Njuno osnovno izrazno sredstvo so video instalacije, v katerih dajeta glas vsem udeležencem in sodelavcem, pa tudi naravnim oblikam.
V Hiši kulture v Pivki do 30. januarja predstavljata objekt – glasbilo – in videodokumentacijo o njegovem nastanku in uporabi. Gre za eolsko harfo, 13-strunski inštrument, ki ga igra veter. Jutri bodo v pivški galeriji pripravili tudi otroško ustvarjalno delavnico. Najprej bodo pobliže preučili razstavljeni inštrument in prisluhnili njegovim zvokom, nato pa bodo nekaj podobnega ustvarili še sami.

Občina Ilirska Bistrica je dobila gradbeno dovoljenje za novo balinarsko dvorano v Športnem parku Nade Žagar. Sredstva za začetek gradnje so že v proračunu, projekt pa predstavlja zaključek več kot 40-letnih prizadevanj Balinarskega kluba Termoplasti Plama. Prvo gradbeno dovoljenje je bilo izdano že leta 1984, leta 2010 pa je kljub investitorju gradbeno dovoljenja poteklo.

Klub je zato  leta 2017 pod vodstvom predsednika Silva Boštjančiča začel z novo strategijo. Odločili so se, da klub dvignejo na vrhunsko raven in tako upravičijo potrebo po naložbi v športno infrastrukturo. Boštjančič poudarja, da bo nova dvorana ključna tudi za nove generacije, saj si želijo mladih balinarjev, ki bodo zgodbo Balinarskega kluba Ilirska Bistrica peljali naprej. Poslušaj. 

Prikaz: Občina Ilirska Bistrica 

Striparko Karolino Marušič marsikdo na spletnih omrežjih pozna pod imenom @KarolinaUmetnina. Približno 400 stripov je od leta 2020 nanizala na svojem profilu na Instagramu. V ospredju so preprosti liki, rdečelični možički, ki jih takoj vzljubiš. Avtorica dveh knjig je bila lani v ožjem izboru za najboljšo domačo stripovsko knjigo leta.
Karolina Marušič v svojih stripih ohranja primorsko narečje, saj je ugotovila, da knjižna slovenščina omejuje njen tok misli. V njih premore veliko humornih prizorov, tudi samorefleksijo in samoironijo. V cerkniški knjižnici predstavlja svoj jagodni izbor stripov in risb, na ogled bodo do 14. marca. Pravi, da se v prihodnje ne bi branila kakšne ponudbe za preoblikovanje stripa v animacijo.

Delček stripa Karoline Marušič je objavljen z dovoljenjem avtorice.