Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica že petindvajseto leto uspešno organizira in izvaja različne vsebine izobraževanja za starejše. Da znanja ni nikoli dovolj in da za učenje nismo nikoli prestari, dokazujejo vsakoletni številčni vpisi. Med izobraževalnimi programi, ki jih ponujajo, prevladujejo jezikovne skupine, najbolj obiskani pa sta skupini spoznavajmo svet in domovino ter kulturna klepetalnica, ki ju skupaj obiskuje več kot sto slušateljev. Društvo ima nekaj manj kot dvesto članov. V lanskem šolskem letu so organizirali preko 20 študijskih skupin, ki jih je obiskovalo okrog 270 slušateljev.  V letošnjem šolskem letu pa razpisujejo kar 31 študijskih skupin. Vse, ki bi se jim radi pridružili pri učenju novih veščin in odkrivanju novih znanj ali pa le osvežili že pozabljeno znanje, vabijo na informativni dan, ki bo v petek ob 17. uri v veliki dvorani Doma starejših občanov Ilirska Bistrica. Prisluhni. 

Planinski jami so včasih rekli Malograjska jama, saj leži na južnem robu Planinskega polja v neposredni bližini Ravbarjevega stolpa, imenovanega tudi Mali grad. Omenjal jo je  že Valvasor. Je najdaljša vodna jama pri nas in se ponaša z največjim – vsaj evropskim –  podzemnim sotočjem rek. Posebno vrednost ji dajejo številne živali. Najbolj znan endemit med njimi je človeška ribica. Pogovarjali smo se z Zvonkom Samso, predsednikom Jamarskega društva Planina, ki nam je povedal,  da so letos obeležili nekoliko večji obisk. Poleti je sicer manj vode in takrat obiskovalci jamo drugače doživijo kot v obdobju, ko je vode veliko. V jami potekajo krajši in daljši ogledi. Julijski in avgustovski urnik omogoča ogled jame vsak dan in takrat lahko pridejo obiskovalci tudi brez rezervacij, celo septembra. Oktobrski ogledi pa zahtevajo vnaprejšnjo rezervacijo zaradi vodostaja in organizacije ogleda. Načrtujejo tudi nekaj sprememb in izboljšav. Poslušaj. 

Predsednik republike Borut Pahor je na ponedeljkovi slovesnosti v predsedniški palači podelil nagradi za najboljšo globalno odgovorno idejo in najuspešnejši mladinski startup 2019. Obe nagradi je prejela Veronika Rožmanc, študentka oblikovanja iz Logatca, ki je zasnovala otroško igračo – šotor Oli v obliki kita, so sporočili iz predsednikovega urada.

Izdelek Veronike Rožmanc  je v Sloveniji in na tujem v zadnjem letu zmagal na vseh natečajih, na katere je bil prijavljen, trenutno pa ima Veronika zanj bistveno več naročil, kot jih lahko izpolni. Preskok iz oblikovalke v podjetnico bo dokončno izpeljala s pomočjo podjetja Plastika Skaza, ki je Olija vzelo pod svoje okrilje, dodajajo v predsednikovem uradu. 

Na slovesnosti je svoja podjetja in podjetniške ideje predstavila prva generacija štipendistov Fundacije za ustvarjalne mlade. Deset najbolj perspektivnih mladih podjetnic in podjetnikov v državi se lahko – kljub temu, da je njihova povprečna starost pod 18 leti – pohvali z vidnimi poslovnimi uspehi. Z inovativnimi in družbeno odgovornimi idejami dokazujejo, da podjetništvo nima starostne omejitve.

Fundacijo za ustvarjalne mlade je, skupaj z desetimi uspešnimi slovenskimi podjetji, lani ustanovil Pospeševalnik mladinskega podjetništva Ustvarjalnik. Namenjena je najbolj izstopajočim mladim pri nas, ki navdihujejo s svojimi inovativnimi in smelimi poslovnimi idejami. Vsako leto deset mladih z ambicioznimi obšolskimi projekti za obdobje enega leta prejme mesečno štipendijo, mentorsko ekipo in drugo potrebno podporo, da lahko udejanjijo svoje projekte.

Foto: Daniel Novakovič/STA

Zdaj že diplomirana likovna pedagoginja Amadea Ris, ki se je v času študija iz Postojne preselila v Ljubljano, je v svoji diplomski nalogi raziskovala delo psihoanalitika Carla Junga in jungovske psihoanalitičarke Clarisse Pinkole Estes. Osredotočila se je predvsem na razumevanje in razbijanje arhetipov, ki se pojavljajo znotraj tarot kart. In prav njen komplet tarot kart  ARIS je v teh dneh na ogled v Postojnski knjižnici. Več… 

Notranjski regijski park glavnemu vodotoku na Cerkniškem jezeru, tako v zgornjem kot spodnjem toku, vrača prvotno strugo. Poseg ne bo vplival na talno vodo Cerkniškega jezera, le v suši bo v Strženu ostalo dovolj vode za občutljiv živalski in rastlinski svet. Ker so že samo v spodnjem toku Strženu vrnili dva okljuka,  bo tudi prostora za najbolj skrivnostne in občutljive prebivalce Notranjske več. Pred mikrofon smo povabili vodjo projekta Life Stržen Ireno Likar in svetovalca direktorja Notranjskega regijskega parka Tineta Scheina in ju prosili za podrobnejšo razlago in nekaj pojasnil. Med drugim nas je zanimalo, če bo poseg vplival na košnjo in ribištvo. Vprašali smo ju, ali so pazili, da na jezero niso vnesli tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst in kaj bo s kupi izkopane zemlje. Če sledimo stari logiki, ki pravi Najprej štal´ca, potem pa krav´ca, smo se pozanimali tudi, zakaj niso še pred okljuki poskrbeli za to, da bo po njih tekla čista voda … Poslušaj.