Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS je tudi letos pripravilo darilno slikanico za prvošolce – Škrat Kuzma dobi nagrado Svetlane Makarovič z ilustracijami Tomaža Lavriča. Prvošolcem v Sloveniji ter slovenskim otrokom zunaj slovenskih meja so 25.500 izvodov slikanice razdelili na dan zlatih knjig in ob začetku bralnega leta.

Na šestih izbranih šolah so slikanice razdelili priznani avtorji. Cerkničanka Anja Štefan je obiskal Osnovno šolo Ljubke Šorli v Doberdobu.

 Kot so še sporočili, za bralno značko vsako leto bere 140.000 bralcev, kar je okoli 70 odstotkov vseh osnovnošolcev. Vsako leto pri bralni znački v osnovnih šolah sodeluje 7000 mentorjev, prebranih knjig je vsako leto več kot pol milijona.

S predajo donacije za nakup novih knjig za izbrane slovenske šolske knjižnice se je v torek  zaključila tudi akcija Pižama & mleko, s katero je podjetje Spar Slovenija 16 šolskim knjižnicam namenilo donacijo v skupni višini 20.000 evrov. S podarjenimi sredstvi bodo izbrane šole, ki delujejo zunaj urbanih središč, obogatile police svojih knjižnic in tako učencem omogočile dostop do širšega izbora kakovostne otroške in mladinske literature, so sporočili iz podjetja.

Med prejemniki denarne donacije so osnovne šole Vinica, Stari trg ob Kolpi, Fara, Kapela Križevci, Veržej, Miklavž pri Ormožu, Istrskega odreda Gračišče, Rudija Mahniča – Brkinca Pregarje in Raka ter podružnične šole Osilnica, Adlešiči, Griblje, Kočevska Reka, Puconci in Ambrus.

Naštete šole so bile izbrane zato, ker v okoljih, kjer delujejo, učencem le šolska knjižnica omogoča dostop do knjige. V teh krajih in vsaj še deset kilometrov okoli njih ni splošnih knjižnic in knjigarn, prav tako tam ni postajališča bibliobusa.

foto: Spar Slovenija 

Julija so v mobilni enoti programa DORA na Vrhniki zaključili že četrti krog slikanja z mamografijo. Od januarja do julija, ko je bila mobilna enota na Vrhniki, so poslikali 4.411 žensk. Med njimi so zaradi opaženih sprememb na mamografiji na dodatne obravnave na Onkološki inštitut Ljubljana povabili 105 žensk, pri 13 so odkrili raka dojk, večino na začetni stopnji. Število odkritih rakov še ni dokončno, saj so nekatere ženske še v obravnavi. Mobilna enota programa DORA se bo vrnila na Vrhniko čez dve leti, predvidoma v začetku leta 2021.

Mobilna enota programa DORA je stala na novi lokaciji na parkirišču za Cankarjevim domom Vrhnika. Slikanje so opravljali posebej za program DORA izobraženi in usposobljeni radiološki inženirji z Onkološkega inštituta Ljubljana od ponedeljka do petka v dopoldanskem času med 8. in 14.15 uro.

S četrtim krogom slikanja žensk med 50. in 69. letom iz občin Vrhnika, Borovnica, Dobrova – Polhov Gradec, Horjul, Log – Dragomer in Logatec so v mobilni enoti DORA začeli 23. januarja letos. Do julija so na mamografijo v programu DORA povabili skupno okoli 6.000 žensk. Na slikanje jih je prišlo več kot 78 % vseh povabljenih žensk, kar je dobra udeležba in je ostala enaka kot v predzadnjem krogu leta 2017.

Dolgoročni cilj programa zgodnjega odkrivanja raka dojk DORA je do tretjine manj smrti žensk med 50 in 69. letom zaradi raka dojk. Za uresničevanje cilja je pomembna udeležba vabljenih žensk, ki mora na ravni celotne države skupno presegati 70 %.

Ženskam iz navedenih občin, pri katerih je preteklo od zadnje mamografije več kot 24 mesecev, svetujemo, da pokličejo na brezplačno telefonsko številko 080 27 28, vsak dan med 9. in 12. uro, ali pišejo na elektronski naslov dora@onko-i.si ali izpolnijo obrazec za naročanje na spletni strani programa DORA (https://dora.onko-i.si/prenarocanje) in se naročijo za pregled z mamografijo v programu DORA v katerem od drugih stacionarnih centrov (Onkološki inštitut Ljubljana, Zdravstveni dom Ljubljana ali drugi).

Seznam presejalnih centrov na https://dora.onko-i.si/presejalni-centri. 

Vir: Program Dora 

Unescov medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine je preteklo leto odločil, da na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine vpiše tudi veščino suhozidne gradnje.

Suhozidna tehnika gradnje je bolj poznana generacijam, rojenih pred 2. svetovno vojno. Tehnika je bila v tistih časih v vsakdanji rabi. Danes suhozidno tehniko ponovno oživljajo. V Slovenski Istri so suhogradno tehniko začeli oživljati v okviru projekta  Reditas, v sodelovanju z društvom Jugna.
Jutri pa v Veliki Pristavi društvo Jugna v sodelovanju z zavodom Traven organizira delavnice suhozidne gradnje. Delavnice bo omogočila Občina Pivka.

Pogovarjali smo se s Konservatorsko svetnico Edo Belingar in članom društva Jugna Dejanom Zadravcem.
Poslušaj.

Občina Ilirska Bistrica v sodelovanju s Turistično-informacijskim centrom Ilirska Bistrica in ob podpori Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije tudi letos pripravlja Kmetijsko tržnico. Dogodek bo trajal dva dni, poleg že tradicionalnih dejavnosti pa se obiskovalcem obeta  tudi nekaj novosti.

 Obiskovalce še posebej vabi na domače kulinarične dobrote. Letošnja Kmetijska tržnica je namreč posvečena povezovanju kmetijstva in turizma preko gastronomije.  V strokovnem delu želijo strokovni in širši javnosti predstaviti priložnosti in izzive za sektorje kmetijstva, gastronomije in turizma, ki jih prinaša naziv Evropska regija gastronomije 2021. Predvsem pa želijo poudariti pomen lokalnih živil, kot priložnost za vrhunsko gastronomijo. Več v prispevku. 

 Na Cerkniškem se z optičnim omrežjem lahko pohvali nekaj uporabnikov v sami Cerknici, Grahovem  in pa predvsem hribovit predel občine.  Telekom je v preteklih dveh letih pokril telefonske centrale Begunje, Cajnarje  v Občini Cerknica in bloško Novo vas, ki je na veliko veselje prebivalcev tudi centrala za Bločice in Bloško Polico. 

Občina meni, da bo nato prišel na vrsto Rakek in delno Grahovo z okoliškimi kraji do Gorenjega Jezera.  Na Telekomu pa so z obljubami previdni. Odgovarjajo, da zaenkrat načrtujejo in usklajujejo nadgradnjo omrežja na območju naselja Cerknica, ne pa tudi v njegovi širši okolici. Kdaj? Poslušaj.