Destinacija Zeleni kras je skupaj s turistično-informacijskimi centri  in predstavniki kolesarjev izdala novo kolesarsko karto Zeleni kras.V njej so zbrane kolesarske poti, ki povezujejo celotno območje destinacije Zeleni kras oziroma primorsko-notranjske regije. Vključuje občine Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka in Postojna. Razgiban relief v teh občinah omogoča različne športno-kolesarske izzive ob odkrivanju naravnih lepot kraške pokrajine.

Karta  omogoča raziskovanje celotne destinacije in olajša orientacijo v krajih, kjer kolesarske poti v naravi še niso označene. Prednost kolesarske karte Zeleni kras je, da lahko uporabnik med seboj sestavlja in kombinira različne poti.

Na karti v merilu 1:65.000 je zbranih 23 poti, ki so predstavljene z grafi višin in poteki tras. Kolesarjenje je razdeljeno po težavnostnih stopnjah in tematikah, trase pa so primerne za vse vrste kolesarjev – od MTB navdušencev do rekreativnih kolesarjev in družin z otroki. Označen tip podlage (polna črta predstavlja asfaltno podlago, črtkana črta pa makadamsko podlago) kolesarjem olajša načrtovanje poti glede na njihove preference.

Za boljše načrtovanje popolnega doživetja Zelenega krasa so na karti z opisi in fotografijami predstavljene vse glavne turistične znamenitosti v regiji, kot so muzeji, gradovi, podzemne jame, presihajoča jezera in kraška polja ter ostali naravni kraški fenomeni. Na kartografski podlagi pa so z ikonami označeni turistični ponudniki nastanitev, gostišča, turistične kmetije in turistično-informacijski centri.

Karta je dostopna na TIC-ih v destinaciji in prek spletne strani www.zelenikras.si 

Kolesarska karta Zeleni kras  je pomembna pridobitev za regijsko turistično ponudbo aktivnosti v naravi, so še sporočili iz RDO Zeleni kras.

Vir: Zeleni kras 

Foto: RDO in Simon Špilar 

Tudi med temi poletnimi počitnicami bodo šolarji na Postojnskem lahko izbirali med  raznolikimi aktivnostmi. Pripravili so jih zelo različni izvajalci, podrobnejši program pa je na svoji spletni strani odjavila Občina  Postojna.

Zanimanje zanje je že veliko, je povedala Tatjana Rant iz Mladinskega centra Postojna  in dodala, da so poskrbeli, da bo pestro prav vsak počitniški dan do septembra. Poslušaj. 

Včeraj dopoldan so policisti Policijske postaje Postojna obravnavali poskus drzne tatvine. Neznan moški se je v okolici Postojne predstavljal kot delavec Telekoma in zamotil dva starejša občana s pretvezo, da si želi ogledati, kje bo potekal kabel ter kam bo namestil škatlo. V nadaljevanju je občana spraševal, če sta sama doma, kdaj pridejo svojci in podobno.

V enem primeru  se je  sosed  približal dvorišču stanovanjske hiše, neznani moški pa je zbežal in se z drugim moškim z vozilom opel astra odpeljal s kraja. V drugem primeru je moški zamotil domačina, drug storilec pa je v tem času pregledal notranjost stanovanjske hiše, od koder pa ni ukradel ničesar.

Vrtnice so več kot samo okras naših vrtov, so tudi pomemben del naše kulturno-zgodovinske dediščine. Še posebej tiste z zgodbo. Imajo jo tako tiste vrtnice, ki so nekoč k hiši kot dota prišle z nevesto, kot tiste, ki jih je njega dni v najimenitnejših evropskih vrtnarijah naročala grajska gospoda. Najbolj znana »grajska« vrtnica v Sloveniji je gotovo snežniška gartroža. Bela lepotica je v času knezov Schönburg-Waldenburg rasla v vrtnariji, ki je bila del snežniškega grajskega kompleksa.

V parku se ni ohranila. Strokovna sodelavka Narodnega muzeja Slovenija in upravljavka gradu Snežnik Majda Obreza Špeh jo je našla v Pudobu. Tja jo je od doma prinesla gospa, ki je vrtnico dobila od nekdanjega grajskega vrtnarja. V Nemčiji, od koder je vrtnica prišla v Loško dolino, izvorna sorta ni več ohranjena. Lansko leto pa je strokovnjak iz Arboretuma Volčji Potok Matjaž Mastnak prav v gradu Snežnik predstavil še rdečo snežniško vrtnico, tudi to je našla Špehova. Mastnak je ob tem napovedal, da se bo tudi rdeča  vrnila v snežniški grajski kompleks in res, danes sta že sadiki obeh lahko dragocen spomin na obisk gradu. 

Strokovna sodelavka Narodnega muzeja Slovenija in upravljavka gradu Snežnik Majda Obreza Špeh ne miruje in v širši okolici gradu Snežnik še naprej išče zgodovinske vrtnice.  Če tudi vi veste za posebne, stare vrtnice, po možnosti z zanimivo zgodbo, Matjaž Mastnak pravi, da si bo takšne vrtnice z veseljem ogledal. Poslušaj. 

Družbe v primorsko-notranjski regiji so v letu 2019 poslovale uspešno. Zabeležile so skoraj 60,4 mio neto čistega dobička, ki pa je v primerjavi z l 2018 padel za 9 %, je na novinarski konferenci povedala vodja postojnske izpostave Ajpesa Laris Benassi. Med vzroki, ki jih ugotavljajo iz letnih poročil je predvsem manjši obseg poslovanja, zaznati pa je tudi krčenje gospodarske aktivnosti, predvsem na področjih predelovalne dejavnosti in trgovine. Zabeleženo je bilo tudi več čiste izgube.

Najmočnejše dejavnosti ostajajo na področju predelovalne dejavnosti, med njimi je tudi največ izvoznikov. Ohlajanje gospodarstva v tujini pa je zaznamovalo tudi poslovanje izvoznih podjetij v regiji.

Povprečna mesečna bruto plača v družbah regije se je v primerjavi s preteklim letom povišala, znašala je 1.496 EUR, vendar precej zaostaja za republiškim povprečjem. V primerjavi z zaposlenimi v družbah v regiji so povprečne bruto plače zaposlenih pri podjetnikih dosti nižje, znašale so 1.083 EUR.

Tudi podjetniki so v preteklem letu poslovali uspešno, zabeležili so 9,3 mio EUR neto podjetnikovega dohodka.

Podobno kot gospodarske družbe tudi pri njih je zaznati padec, in sicer za 7 %, kar gre pripisati povečanju odhodkov na eni in zvišanju izgub, oziroma vedno manjšemu oddajanju letnih poročil na drugi strani. Podjetniki se namreč vse bolj odločajo za izbiro obdavčevanja po normiranih odhodkih. Več v prispevku.