Dobremu delu vseh,  ki so v petek sodelovali pri gašenju  požara v Postojni, se lahko zahvalimo, da se ogenj ni razširil na  sosednje podjetje ali  proti bližnjemu blokovskemu naselju. Gasilci so pred ognjem ubranili skladišče sosednjega podjetja in plinohram. Tega ne bi zmogli brez prostovoljcev, zlasti tistih, ki so dovažali vodo.

Čeprav policisti dela še niso zaključili, so že povedali, da je do požara  oz. t. i. prašne eksplozije prišlo v filtru finih delcev pod zbiralnikom – silosom.  Vodja gasilske intervencije Mitja Šantelj kot največji uspeh v prvi vrsti izpostavlja  dobro delo gasilcev in gasilk in dejstvo, da se v požaru ni nihče težje poškodoval. Poslušaj. 

Po obsežnem petkovem požaru v lesno-predelovalnem podjetju Excelza v Postojni, so glavni akterji danes jasni: uspela jim je neverjetna zgodba. Gasilci so pred ognjem ubranili skladišče sosednjega podjetja in plinohram. Tega ne bi zmogli brez prostovoljcev, zlasti tistih, ki so dovažali vodo.

Gasilcem in civilni zaščiti je hvaležen tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje. Zdravje ljudi  ni utrpelo večje škode, kažejo podatki.  Dr. Simona Perčič z NIJZ je povedala, da na srečo v lesu ni bilo več kot 25 % vode, veter pa je pihal ven iz naselja. Požar je primerljiv z gozdnim požarom, kjer nastajajo policiklični aromatski  ogljikovodiki. Ti so rakotvorni in se nabirajo v tleh. Na srečo je šlo v Postojni  za enkratni dogodek. Osnovni ukrep so bila zaprta okna. Danes čistijo igrala, tla okoli njih in na igriščih v bližini pogorišča kosijo travo … Poslušaj. 

Kraške vode so izjemno ranljive in vse, kar se dogaja na površju, se seveda pozna tudi na podtalnicah in življenju v njih, opozarjajo na postojnskem Inštitutu za raziskovanje krasa. Kakovost nekaterih ponikalnic, denimo reke Pivke, je vse slabša, kar seveda negativno vpliva tudi na podzemeljski habitat in življenje v njem, pravi dr. Nataša Ravbar.

Ponekod jamarji že naletijo na poginule človeške ribice, kar bi moralo sprožiti alarm, sploh  ob dejstvu, da vodo iz kraških vodonosnikov pije skoraj polovica Slovencev. Nasprotno pa se je v zadnjih letih močno izboljšalo stanje reke Reke, kar lahko pripišemo predvsem propadu industrije v zaledju in izboljšanju kanalizacijske opremljenosti. Poslušaj. 

Svet zavoda postojnske Bolnišnice za ženske bolezni in porodništvo je pred nekaj dnevi z zadovoljstvom ugotovil minimalni izpad opravljenih storitev zaradi epidemije. Kot je še sklenil, mora ustanova nujno nadaljevati z načrtovanimi investicijami, saj pogovori z ministrstvom za zdravje potekajo že predolgo. Pred začetkom urejanja bolnišnične lekarne morajo počakati na sklep vlade glede financiranja v višini 860 tisoč evrov, je povedal predsednik sveta Uroš Petohleb.

Ureditev laboratorija za program Oploditve z biomedicinsko pomočjo, za katero bodo potrebovali od  500 tisoč do milijona evrov pa bodo pokrili iz lastnih sredstev.  Po Petohlebovih besedah dražja varianta, izgradnja prizidka ni več aktualna, zato bodo preuredili nekaj notranjih prostorov. Kot je poudaril, želijo sodoben laboratorij, ki bo v Postojno pripeljal nove programe.

Pred vasjo Nova Sušica v Košanski dolini so v petek namenu predali novo cesto, ki naselje povezuje z glavno cesto proti Ilirski Bistrici in je bila že močno dotrajana. Trak so prerezali pivški župan Robert Smrdelj, predsednica vaške skupnosti Magdalena Bobek, predstavnica mlajše generacije iz vasi Ajda Černetič in predstavnik izvajalca Asfalti Ptuj Nenad Taradi.

Prenove so se vaščani zelo razveselili, je poudarili Bobkova, saj je cesta precej obremenjena. Občina je za obnovo namenila 250.000 evrov, kar zanjo  ni majhen zalogaj, je poudaril župan Smrdelj. Investicija je nekoliko višja od načrtovane. Cesto so nameravali le preplastiti in razširiti, nato pa so ugotovili, da je v zelo slabem stanju tudi ustroj ceste. Kljub višjim stroškom so se odločili, da ga uredijo. Več v prispevku. Poslušaj. 

Foto: Občina Pivka