V Sloveniji zadnje čase primanjkuje stanovanj, tako javnih kot zasebnih, predvsem po večjih mestih, izjema pa ni niti Postojna. Na Občini Postojna pravijo, da je javnih stanovanj po zadnjih podatkih 385, a so vsa zasedena ali pa se trenutno prenavljajo in bodo po adaptaciji predana v najem družinam na prednostni listi.

Vsi že čakajo na spremembo zakonodaje, ki naj bi prinesla javno najemniško službo, omejila mandat upravnikom, neprofitne najemnine nadomestila s stroškovnimi, omogočila državne garancije za posojila za nakup stanovanj in prinesla nov način delitve stroškov. V Postojni menijo, da je težava med drugim v prevelikem številu občinskih stanovanj, ki so stara 50 let in več, kar posledično pomeni zaplete pri obnovi, popravilih, dnevnih intervencijah. Poslušaj. 

V studio smo povabili čelistko Heleno in pianistko Sabino Švigelj. Mladi glasbenici živita in delujeta v tujini. Helena je v Londonu, kjer je opravila podiplomski študij, tam se uveljavlja kot samostojna glasbenica, Sabina pa je v Gradcu vpisala še drugi podiplomski študij – študij korepetiranja. 

Sestri dvojčici iz Cerknice sta se za študij in življenje v tujini odločili, ker sta našli možnost, da se tam razvijeta kot glasbenici tako, kot si želita. Pravzaprav ne samo kot glasbenici. Kot pravita, si zaradi glasbe lahko boljši človek. “Vsako leto želim napredovati kot glasbenica in kot človek,” je odločna Helena. Tudi Sabino glasba sili v razmišljanje. Ob samospevih išče vez med jezikom in glasbo. Za njima so številne koncertne izkušnje. Heleni sta se zelo vtisnila v spomin dva koncerta. Na prvem je kot solistka nastopila z orkestrom Slovenske filharmonije, na drugem pa je pod vodstvom znane dirigentke Jessice Cottis zaigrala v londonskem Cadogan Hallu. Odlična energija med nastopajočimi in občinstvom pa se lahko pretaka tudi na intimnejših prizoriščih. Sabina ne more pozabiti koncerta pred preprostim občinstvom v vasici blizu Gradca. Poslušaj. 

Pred dobim letom se je ekipi športnih novinarjev in voditeljev na Planet TV pridružila Sara Pakiž iz Martinjaka pri Cerknici. Izkušnje je pred tem pridobivala v oddaji ŠKL, tudi zasebno pa je velika ljubiteljica športa. “Smučanje, tek, plavanje, odbojka, ples, hoja ali pa ogled nogometne tekme v družbi najljubših. Šport je vse, je druženje in pobeg, ko potrebujem čas zase,” pravi Sara.

“Roker´ca” po duši je tudi članica Prvih posredovalcev Cerknica, v Kulturnem domu Cerknica pa se je preizkusila tudi v vlogi hostese. Kaj nam je še zaupala? Poslušaj. 

Košarkarska zveza Slovenije (KZS) bo v letu 2020 praznovala sedemdesetletnico delovanja. Jubilej bo obeležila z različnimi dogodki: najprej z rojstnodnevno zabavo na ljubljanskem Taboru, junija s posebnim presenečenjem in tekmo moške članske reprezentance, jeseni pa s premiero filma o poti slovenske izbrane vrste na evropski prestol. Spomnimo, da sta pravljico pisala tudi Postojnčana Aleksej Nikolič in Matic Rebec.

Ko je bila KZS ustanovljena, so košarko igrali v šestnajstih slovenskih mestih. Med njimi je bila tudi Postojna. Posebno zgodbo pa so nekaj let kasneje napisali tudi v Ilirski Bistrici. Takratni klub Lesonit je leta 1964 osvojil 1. republiško ligo ter se z 2. mestom v kvalifikacijah uvrstil v 1. zvezno košarkarsko ligo Jugoslavije, kjer je igral eno sezono.

Košarka se je sicer na slovenskih tleh igrala, še preden je bila ustanovljena Košarkarska zveza Slovenije. Prvo neuradno tekmo v Sloveniji sta odigrali sokolski društvi Maribor in Murska Sobota, in sicer leta 1922.

Dogajanje na kmetijsko-okoljskem področju so leta 2019 zaznamovali tudi medvedi in volkovi. Populaciji teh zveri sta se namnožili in tudi prostorsko razširili, posledično se je povečalo število škodnih primerov, kar je na noge dvignilo kmete. Sprejet je bil interventni zakon, načrt prihodnjega upravljanja pa zdaj pripravlja posebna skupina.

 Populaciji rjavega medveda in volka uravnava država oz. ministrstvo za okolje in prostor. A odvzem teh živali iz narave se po odloku v zadnjem obdobju zaradi pritožb nevladnih organizacij na sodiščih in tudi sodno zadržanega odstrela ni izvajal redno. Zato sta se populaciji namnožili.

Lanska ocena stroke sredi leta je bila, da v Sloveniji živi okoli 1000 medvedov in 80 volkov.

Zaradi povečane populacije je bil med prebivalci na območjih z največjo gostoto teh zveri občutek varnosti omajan, predvsem kmete pa so že spomladi na noge dvignili vse pogostejši napadi na pašne živali.

Država se je nato odločila v populacijo poseči najprej s posebnimi odločbami za odstrel, nato pa tudi z interventnim zakonom, ki je bil v DZ sprejet 20. junija. Ta je predvideval odvzem 200 medvedov do konca aprila 2020 in 11 volkov do konca januarja 2020 ter nato še v septembru 2020, predvidel pa je tudi, da se odvzem volka zaustavi, če se ustreli pet odraslih živali. Odstrel volka je skupaj z izgubami že dosegel predvideno višino odvzema.  Podatki za odvzem medveda iz narave kažejo, da je bilo do sredine decembra odvzetih 171 medvedov, od teh jih je bilo 160 odstreljenih.

Škoda, ki so jo povzročili volkovi in medvedi, je  bila leta 2019 višja kot v minulih letih. D o konca novembra so pooblaščenci ZGS obravnavali 435 škodnih primerov po medbvedu, v skupni ocenjeni vrednosti približno 159.000 evrov. V istem obdobju so obravnavali tudi 353 škodnih primerov v višini 237 tisoč evrov zaradi napadov volkov.

Aktivnosti države so se spet intenzivirale v začetku septembra z vzpostavitvijo posebne delovne skupine, ki pripravlja načrt prihodnjega upravljanja s temi zvermi, več o tem pa naj bi bilo znano v začetku  leta.