Praznovanje božiča sega že zelo daleč v pogansko obdobje in sovpada s staropoganskim praznikom »Zimskim kresom«, ki izvira iz praznovanja zimskega sončnega obrata. Ker se je takrat dan pričel daljšati, so mnoga ljudstva slavila zmago »dobrega nad zlim« oziroma »sonca nad temo«. Božič kot krščanski praznik se je začel praznovati v četrtem stoletju, ko je Cerkev ta dan določila kot dan Kristusovega rojstva, hkrati pa ga označila tudi za začetek leta. Šele v 17. stoletju je papež Inocenc XII. datum za praznovanje novega leta spet prestavil na 1. januar in tako ločil praznovanje Jezusovega rojstva od začetka novega leta.

Skozi stoletja se je okrog praznovanja božiča razvilo mnogo navad in običajev. V naših krajih ima najdaljšo tradicijo običaj postavljanja jaslic, velik poudarek pa so včasih namenjali tudi adventnemu času, pojasnjuje Primož Rojc, ki raziskuje stare običaje na Bistriškem.

Logatčan Pavle Mihevc že 60 let postavlja jaslice, ki jih sam izdeluje, vsako leto pa doda kakšno novost. Letos bodo jaslice postavljene kar na treh različnih lokacijah: v hiši, pred hišo in na drveh pred staro Benigarjevo domačijo, kot se reče hiši, kamor se je pred več kot 50 leti priženil.

V domači delavnici tudi izdeluje, vliva in barva figure. Kot pravi sam, so jaslice njegov življenjski projekt, v katerem izredno uživa, božično zgodbo pa z veseljem pokaže vsem, ki jih to zanima. Pavle Mihevc si želi, da bi njegovo zapuščino, ki je dragocena tudi z vidika kulturne dediščine, prevzel nekdo od mladih, vendar se zaveda, da mora imeti človek za to ne le veselje, temveč tudi čas. Sam zadnje dneve pred svetim večerom postavlja jaslice po osem, devet ur dnevno, tudi kleče. Poslušaj. 

Foto: Brane Pevec/Novice z Notranjske 

Marija Musec iz Logatca, ki je jeseni dopolnila 95 let, ima zelo lepe spomine na svoje otroške in mladostne dni. V družini je bilo 6 otrok in čeprav so živeli v velikem pomanjkanju, je v hiši pogosto odmevala pesem.

Predvsem oče je bil neusahljivi vir zgodb, pesmi in pravljic, s katerimi je buril otroško domišljijo. Z iskrico v očeh se Muscova mama, kot jo poznajo Logatčani, spominja tudi prazničnih decembrskih dni, ki so se začeli s kolinami in doživeli svojo višek za božič, ko so postavili sveto drevce in pod njimi jaslice.  Poslušaj. 

Foto: Valter Leban 

Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Koper in policisti Policijske postaje Postojna zbirajo obvestila in dokaze, saj 48-letnika z območja Postojne sumijo, da je  v petek,  20.  decembra, storil kaznivo dejanje poskusa uboja.  

Življenje je poslušal vzeti 45-letnemu Postojnčanu, ki je sicer njegov znanec. Na podlagi dokazov, zbranih v predkazenskem postopku, so policisti v ponedeljek,  23. decembra, v popoldanskih urah 48-letnemu osumljencu odvzeli prostost in ga s kazensko ovadbo nemudoma privedli na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Kopru, ki je zanj odredil pripor. Za navedeno kaznivo dejanje je predvidena zaporna  kazen od pet do petnajst let.

Ugotovili so, da je 48-letni osumljenec minuli petek v popoldanskih urah prišel na dom oškodovanca, s katerim imata določene spore iz preteklosti.  Pod pretvezo, da je poštar, je dosegel, da mu je oškodovančeva mati odprla vrata stanovanjske hiše. Takoj za tem jo je onesposobil s solzivcem in z nevarnim predmetom napadel njenega sina, ki je takrat po stopnišču prišel v pritličje hiše. Zaradi presekanin in vreznin po glavi so napadenega 45-letnika z reševalnim vozilom odpeljali v UKC Ljubljana, kjer so ugotovili, da je dobil hude telesne poškodbe.

Turistično društvo Pudgura na dan samostojnosti in enotnosti ter štefanovo vabi h kozolcu Toplarju v Belsko. Društvo bo tam pripravilo proslavo ob državnem prazniku in žegnanje konj.

Pričakujejo, da bo v Belsko letos prikopitljalo 18 konj, delovnih konj med njimi skoraj ni več. Štefan je zavetnik vseh živali, v slovenski tradiciji pa mu najbolj priporočamo konje. Na žegnanju duhovnik blagoslovi kruh in sol, lastnik pa ga ponudi konju za zdravje. Žegnanje konj je tradicionalna prireditev TD Pudgura, prva, ki jo je društvo sploh pripravilo, je povedal predsednik društva Vojko Bauman.