Na Titovem trgu v Postojni je od letošnjega občinskega praznika naprej na ogled razstava Občina smo ljudje – desetletje obrazov Postojnskega prepiha. Občina Postojna je razstavo 110 naslovnic pripravila v sodelovanju z uredništvom časopisa Prepih in Notranjskim muzejem Postojna.

Naslovnice pripovedujejo zgodbe o posameznikih, društvih, prostovoljcih, ustvarjalcih, učencih, gasilcih, športnikih, kmetih, zdravnikih in številnih drugih občanih. V 10 letih se je nabralo 110 naslovnic. “Trudimo se, da je časopis kronika nekega časa,” je povedala urednica Ester Fidel. Poslušaj. 

Foto: Foto atelje Postojna 

Na območju Osrednjega vadišča Slovenske vojske Postojna in zemljiščih v okolici, ki jih vojska še potrebuje, v okolici se danes začenja vojaška vaja Sokol 25. Vajo, ki bo potekala do petka, 16. maja, organizira in izvaja 1. brigada Slovenske vojske z namenom ugotavljanja pripravljenosti končnih operativnih zmogljivosti kontingentov, ki bosta napotena na Slovaško in v Latvijo.

Vojaška vaja vključuje združeno taktično vajo rodov z bojnim streljanjem na ravni čete, ki bo v četrtek, 15. maja, predstavljala vrhunec bojnega usposabljanja 1. brigade in sil Slovenske vojske leta 2025.

Vaja Sokol 25 je tudi nadaljevanje izgradnje 10. izvidniškega bataljona in je namenjena vzpostavitvi ključnih ciljev zmogljivosti Slovenske vojske, in sicer srednjega bojnega izvidniškega bataljona.

Na vaji bo sodelovalo okoli 270 pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske. V času vaje Sokol 25 bo lahko povečan promet z vojaškimi vozili na relacijah Postojna–Poček in Pivka–Poček, zlasti v času med 5. in 8.   ter 12. in 16. majem, so sporočili iz Slovenske vojske. 

Občina Postojna je 23. aprila Danijela Misleja razglasila za častnega občana. Zaznamoval jo je na humanitarnem, društvenem in lokalno-političnem področju, njegovo delo na področju vzgoje in izobraževanja pa presega celo regijsko raven. Zaslužen je za razvoj Postojne kot regijskega srednješolskega in višješolskega izobraževalnega središča, saj je bil ravnatelj srednje šole kar 20 let.

Pri delu je bil izjemno uspešen. Cilje je dosegal tudi s spoštovanjem, pogovori, toplino in humorjem. “Včasih smo do sebe prezahtevni. N moremo kar rešiti celega sveta, lahko pa rešimo eno življenje, in če bo vsak rešil eno, smo zmagali,” je razmišljal v Nedeljskem klepetu. Klikni in poslušaj. 

Marca so v okviru projekta Šola Prenove podelili priznanja lastnikom obnovljenih stavb, ki dokazujejo visoko kulturo posameznikov razumevanje bivalne dediščine. Priznanje je prejela tudi Nataša Mele, ki je v Selščku pri Cerknici podedovala staro hišo. Z veseljem ji je na novo vdahnila življenje, zato ji trud in delo nista bila odveč. V hiši  je videla velik potencial, občutek po koncu del pa je opisala kot neprecenljiv. 

Obnova je trajala več kot desetletje. Pri njej niso imeli načrta, ki bi se ga držali, saj so morali veliko odločitev sprejeti sproti. Trudili so se, da so ohranili avtentičnost. Notranjska hiša je bila zgrajena leta 1884, po domače so ji rekli Pri Markotovih. V njej je bila poleg bivalnih prostorov še furmanska gostilna vse do leta 1965. Hišo je zgradil Natašin prapraded.  Poslušaj. 

Foto: arhiv Zavoda Notranjska hiša 

Slovenija ima 5000 kilometrov sprehajalnih in tematskih poti. Pohodnikom na zanimiv način približajo naravne in kulturne posebnosti posameznega območja, najboljše pa od leta 2011 v okviru akcije Moja dežela izbira Turistična zveza Slovenije. Ocenila jih je že več sto, med najboljših 12   pa je uvrstila tudi učno pot Drvošec

Notranjski regijski part jo je uredil leta2020. Drvošec je pot izjemnih razgledov na Cerkniško jezero, ki poteka od požiralnikov Rešeto in se konča dobrih 500 metrov pred mostom pred vasjo Otok. Pot večinoma poteka skozi gozd in z dolžino 3,7 kilometra (v eno smer) ni zahtevna. Pot popestrijo številne informacijske ali didaktične točke.

Dve izbrani poti na najdemo v neposredni soseščini. Na Učni poti Škocjan spoznavamo posebnosti klasičnega krasa. Dolga je približno dva kilometra in traja predvidoma manj kot uro hoje. Pelje okoli Velike in Male doline in nudi čudovite razglede na globoke udornice, prepadne stene in ponikajočo Reko. 

Pot Živi muzej Krasa pa obiskovalce vodi po neprecenljivih zakladih kraških pojavov, mimo vrtač, uval, udornih dolin, škrapljišč, brezen in seveda podzemnih jam. Živi muzej, ki na več kot 700 hektarih predstavlja naravno in kulturno dediščino značilnega Krasa, je edinstveno naravno in ekološko pomembno območje.

Poglejmo še ostale poti. Deset kilometrov dolga tematska pot kulturne dediščine Žirovnica povezuje kulturno-zgodovinske spomenike v vaseh pod Stolom. Pot med vinogradi Vinotour je pot nordijske hoje med vinogradi, ki peljejo preko dvorišč slovenskih in avstrijskih vinogradniških kmetij v občinah Kungota in Račane v Avstriji.  Solčavska cesta s pastirčkom Krištofom vodi po naravni in kulturni dediščini Solčavskega, ki poleg Solčave pokriva še Logarsko dolino, Robanov kot, Matkov kot in Podolševo. Tam najdemo tudi  naravoslovno-etnografsko pot po Logarski dolini,  Na 5,3-kilometra dolgi krožni učni poti Strunjan spoznavamo geološke, geografske in botanične posebnosti krajine. Kneippova bosonoga pot poteka ob Termah Snovik. Krožno Učna pot škrata Bisera najdemo pri mlinih v Šaleški dolini. Na Grosupeljskem polju je Krožna tematska pot zelene rege, Risovi učno pot pa najdemo na Kočevskem.

Foto: arhiv Notranjskega regijskega parka