Novice

  • LONSTROFF ZAGNAL OBRAT

     Švicarski Lonstroff, ki je v lasti japonske Sumitomo Rubber Industries, je v tem mesecu zagnal proizvodnjo v obratu medicinskih elastomerov v Logatcu. Trenutno ima 37 zaposlenih, v dveh mesecih pa naj bi obrat razširili in zaposlili dodatnih 50 ljudi, na spletni strani poroča časnik Finance.

    Lonstroff je aprila lani zagnal poskusno proizvodnjo, januarja letos pa tudi redno proizvodnjo. Zaenkrat ima 37 zaposlenih, iz podjetja pa so Financam sporočili, da z razširitvijo obrata, ki je načrtovan v prihodnjih dveh mesecih, načrtujejo še dodatnih 50 zaposlitev. Ob začetku gradnje obrata so napovedali, da bo skupaj zaposlenih 180 ljudi.

    Kot je v imenu Lonstroffa povedal Matjaž Klipšteter iz komunikacijske agencije Taktik, proizvodnja trenutno poteka v eni izmeni, saj čakajo potrditev kupcev, da so izdelki v redu. “Včasih pa lahko to traja kar nekaj časa,” je dejal.

    Trenutno iščejo še nekaj sodelavcev, odprte imajo razpise za več delovnih mest za delo v proizvodnji, iščejo pa tudi varnostnega inženirja in kadrovnika. Osnovna bruto plača za delo v proizvodnji je 1218,26 evra. Zaposlenim ob tem izplačujejo še dodatek na delovno dobo, dodatek na popoldansko delo v višini 14 odstotkov in dodatek na nočno delo v višini 50 odstotkov, so dodali v družbi.

    Investicija v obrat je, kot so povedali ob položitvi temeljnega kamna maja 2018, znašala 48 milijonov evrov, pri čemer bo država zagotovila do 10 odstotkov spodbude.

    Obrat stoji na zemljišču na območju nekdanje tovarne KLI Logatec, ki ga je od nekdanje Factor banke prevzela Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). Prodajo preiskuje policija, nepravilnosti je odkrila interna revizija DUTB, posel pa naj bi med drugimi odnesel predsednika upravnega odbora DUTB Miho Juharta.

    Posel je potekal tako, da je DUTB okoli 51.000 kvadratnih metrov od skupno približno 100.000 kvadratnih metrov zemljišča prodala nepremičninski družbi Svet Re za dva milijona evrov. Svet Re je pet dni pozneje 30.000 kvadratov zemljišča Lonstroffu prodal za tri milijone evrov, šele z denarjem od te kupnine pa nato poravnal kupnino DUTB.

    Avtor:STA

  • NOVI GRADIŠČI MED KUTEŽEVIM IN PODGRAJAMI

    Ljubiteljska raziskovalca arheologinja Sabina Pugelj in jamar Jaka Jakofčič sta pred kratkim s pomočjo lidarskih posnetkov – gre za posebno tehnologijo laserskega skeniranja krajine – prišla do pomembne ugotovitve, da sta na območju med Kuteževim in Podgrajami kar dve prazgodovinski gradišči, ki ju stroka do zdaj še ni evidentirala.  

    Kljub temu, da je obstoj vsaj enega od dveh odkritih gradišč skoraj nedvoumen, stroka za uradno evidentiranje lokacije kot gradišča zahteva vsaj eno najdbo s tega območja, saj sam lidarski posnetek ni dovolj kot dokaz. Vendar pa je te skoraj nemogoče poiskati zaradi velike zaraščenosti terena, pojasnjuje Sabina Pugelj.

    Notranjska in Kras sta tudi sicer prava arheološka zaklada. Ker tu nikoli ni bilo intenzivnega kmetijstva, sledovi, kakršni so vidni z lidarjem, v nasprotju z denimo Dolenjsko niso zabrisani.

    Med večjimi gradišči na tem območju so skupki gradišč nad Trnovim in Knežakom, gradišče Šilentabor, med Jelšanami in Novokračinami se nahaja gradišče sv. Katarina, znano pa je tudi gradišče nad Dolnjim Zemonom. Danes si težko predstavljamo, kako so gradišča v železni dobi izgledala, povsem gotovo pa je, da je šlo za močno utrjene naselbine.

     

    Avtor:Katja Kirn Vodopivec
    • Kutezevo gradisce

  • DELAVNICA “NE VABIMO MEDVEDA NA KOSILO”

    Občina Pivka in Zavod za gozdove Slovenije sta minuli četrtek v Knjižnici Makse Sama pripravila delavnico z naslovom Ne vabimo medveda na kosilo, na kateri so obiskovalcem predstavili ukrepe, s katerimi lahko preprečimo dostop medvedom do hrane človeškega izvora. Delavnica je ena v nizu delavnic pod okriljem projekta Carnivora Dinarica, ki ga vodi Biotehniška fakulteta v Ljubljani. Slovenska partnerja v projektu sta Zavod za gozdove Slovenije in Občina Pivka, na hrvaški strani pa sodelujejo še štirje partnerji.

    Glavni cilj projekta, težkega 2,3 milijona evrov, je izboljšanje pogojev za ohranitev velikih zveri – rjavega medveda, volka in risa – tako v Sloveniji kot na Hrvaškem ter izboljšanje pogojev za sobivanje ljudi z velikimi zvermi na teh območjih.  Kot je povedala Vesna Oražem z ZGS bodo v okviru projekta postavili deset medovarnih ohišij za smetnjake, in sicer na območju občin Ilirske Bistrice, Pivke, Postojne, Cerknice, Loške doline in Blok.

    V okviru projekta so dvema rejcema in trem čebelarjem razdelili zaščitno opremo, na kmetiji Sedmak z Juršč bodo vzredili dva pastirska psa, na kmetiji Volk iz Suhorja pa si kmetje lahko ogledajo tudi primer dobre prakse sobivanja z velikimi zvermi.

    Postojnska enota Zavoda za gozdove Slovenije bo v okviru projekta obnovila Gozdno hišo in učno pot na Mašunu. Eden od ciljev projekta pa je tudi spremljanje obiska in usmerjanje obiskovalcev v Snežniških gozdovihNajzahtevnejši del projekta pa predstavlja ureditev interpretacijskega centra velikih zveri Dinaridov, ki ga bodo predvidoma prihodnje leto postavili v Krpanovem domu v Pivki. Več v prispevku. 

    Avtor:Katja Kirn Vodopivec

  • PRVO NEDELJO BREZPLAČNO V MUZEJ TUDI CERKNIČANI

    V naslednjih dneh bo v Notranjskem muzeju v Postojni še bolj živahno kot po navadi. Približuje se slovenski kulturni praznik, v muzeju bo na ta dan v ospredju Društvo notranjskih kulturnikov Krpan, seveda ob tem ne bodo pozabili na otroke.

    Muzej bo danes pripravil prvo delavnico v okviru projekta DUO, ki brivsko-frizerskemu salonu Ozbič vrača stari sijaj. Nedelja, ki je pred nami, pa je prva v mesecu. Že nekaj let imajo vsako prvo nedeljo v mesecu prost vstop v muzej Občani Postojne, zdaj se jim pridružujejo še Cerkničani. Poslušaj. 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin

  • “DA BI SI PODALI ROKE IN DRŽALI SKUPAJ”

    Na mestu nekdanjega nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau se je ob 75. obletnici osvoboditve taborišča včeraj zbralo več kot 200 tistih, ki so preživeli holokavst. Zbrali so se tudi voditelji iz več kot 51 držav, med njimi slovenski predsednik Borut Pahor z nekdanjimi internirankami.

     Glavno sporočilo udeležencev je bilo Nikoli več.  Predsednik Pahor je tudi položil svečo v spomin žrtvam k spominski plošči, ki ima od leta 2008 napis tudi v slovenščini.  V uradni delegaciji je bila letos tudi Marija Frlan z Rakeka, ki je prav  včeraj praznovala stoti rojstni dan. Bistra in živahna gospa je kraj, kjer  so nacisti pobili več kot milijon ljudi, označila kot Mladim v opomin in starejšim v spomin in poudarila, da se moramo imeti radi. Poslušaj.

     

    Marija Frlan (druga z leve) v družbi predsednika republike, ostalih internirank in zastopnika ukradenih otrok. 

    Foto: UPRS 

     

    Avtor:Maruša Mele Pavlin