Dr. Mojca Kumin Horvat je Prekmurka in vneta raziskovalka slovenskih narečij. Že polovico svojega življenja je fizično sicer oddaljena od Beltincev, svojega rodnega kraja, a je prekmurščina vseeno ves čas prisotna v njenem življenju.

Diplomirala je iz slovenistike in polonistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani, v doktorski nalogi pa se je posvečala besedotvorju slovenskih narečij, kjer je pod drobnogled vzela kulturne rastline. Zaposlena je na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU, kjer trenutno sodeluje pri projektih Slovenski in Slovanski lingvistični atlas. Zadnjih nekaj let živi z družino v Logatcu, kjer se navdušuje nad čudovito naravo in počasi spoznava kraj, ljudi, njegove zanimivosti kot tudi narečne posebnosti. Z našo gostjo smo se pogovarjali ob mednarodnem dnevu maternih jezikov, ki ga obeležujemo 21. februarja

Foto: osebni arhiv 

Pretekli vikend so se po Sloveniji odvijali informativni dnevi. Veliko srednešolskih programov najdemo tudi v naši regiji. V današnji in prihodnjih oddajah jih bomo nekaj tudi predstavili.

V studiu sta nas obiskala dijaka 4. letnika, Lovro Žnidaršič in Miha Dolgan, ki obiskujeta program Strojni tehnik. Srednješolski izobraževalni program “strojni tehnik” je prava izbira za tiste, ki jih navdušuje tehnika, računalništvo in novi izzivi sodobnega sveta na področjih okoljevarstva in najnovejših tehnologij.
Dijak, ki uspešno opravi poklicno maturo, lahko nadaljuje študij na višješolskih in visokošolskih izobraževalnih programih. Dijak, ki opravi poleg poklicne mature še dodatni izpit iz enega od predmetov splošne mature, lahko nadaljuje šolanje na nekaterih univerzitetnih študijskih programih (strojništvo, kemija, gradbeništvo, farmacija, biotehnologija, ekonomija, matematika, fizika, računalništvo …).

Obiskali sta nas tudi dijakinji Petja Grželj in Aleksandra nunič, ki obiskujeta 4. letnik Ekonomske šole na ŠC Postojna.

Številna podjetja na trgu dela iščejo ljudi z znanji, ki jih dijaki pridobijo v programu Ekonomski tehnik. V najkrajšem možnem času bodo postali zaposljivi na številnih področjih v gospodarstvu kot na primer bančništvo, finance, trženje, komerciala… Osvojili bodo sodobna ekonomska znanja in razvili ključne kompetence za uspešno osebnostno rast in delo v poslovnem okolju. 

Poudarek programa je na povezavi teorije in prakse, odlikuje ga izbirnost strokovnih modulov in odprti kurikul, v okviru katerega dijaki pridobijo temeljna znanja podjetništva, ki zadoščajo za razvoj njihove lastne poslovne poti. Razvoj komunikacijskih veščin, organizacijskih sposobnosti ter timskega dela, so garancija za uspeh v poslovnem svetu.

Poslušajte, kaj so nam še zaupali.

Na Bloški Polici namerava cerkniška občina poskrbeti za večjo varnost učencev, ki se vozijo v šolo v Grahovo oziroma Cerknico. Ob regionalni cesti bodo v vasi uredili avtobusno postajališče in del pločnika ter obračališče za šolski avtobus.

Ocenjujejo, da bo investicija vredna okoli 220.000 evrov. Postajališče bodo uredili za križiščem za Loško dolino, v smeri proti Blokam. Kot priznava župan Marko Rupar, ta rešitev ni idealna, a možnosti, da bi ga postavili pred križiščem, niso imeli, saj so naleteli na težave s pridobivanjem zemljišč. Postajališče bodo tako postavili v zgornjem delu vasi. Poleg tega, da tam pač ne bodo ustavljali javni avtobusi, ki gredo proti Loški dolini, bo ureditev te lokacije tudi nekoliko dražja. Poleg postajališča bodo na koncu Bloške Police asfaltirali še makadamsko površino in tam uredili obračališče za šolski avtobus. Poslušaj. 

Foto: wikipedia 

Akademski slikar Maksim Gaspari je večino svojega likovnega opusa  posvetil ljudskemu izročilu. Zato je najbolj od naših likovnih umetnikov že za življenja prodrl v najširšo, zlasti narodno pripadno kulturno zavest, ugotavljajo umetnostni zgodovinarji. 

V njegovi rojstni vasi so nanj zelo ponosni. Sredi Selščka je umetnikov kip, po hišah pa hišne številke z njegovimi motivi.  Zdaj so v Gasparijevem delu vaščani našli še izhodišče za izdelavo pustnih mask – sevskih potecinov.  Z gotovostjo trditi, da je na Gasparijevih razglednicah res notranjsko pustno izročilo, ne moremo, pravi Martin Košir, ampak Selščani opažajo, da je pokrajina na njih sumljivo podobna njihovi, prav tako opažajo polhovke in še druge stvari, ki so značilne za Notranjsko. Poslušaj. 

Foto: arhiv vasi Selšček