V Ilirski Bistrici je bila v ponedeljek prva javna obravnava študije variant za avtocestno povezavo med Postojno in Jelšanami. Domačini so sicer pozdravili začetek postopka, vendar so bili kritični do predlagane trase, saj se ponekod preveč približa naseljem. Bojijo se hrupa, opozarjajo tudi na izgubo kmetijskih zemljišč.
Avtocestni odsek bi bil glede na predlog dolg okoli 37 kilometrov, gradili pa naj bi ga v najmanj dveh delih. Prvi je predviden med Postojno in Ilirsko Bistrico, drugi pa med Ilirsko Bistrico in Jelšanami. Odsek bi povezal že zgrajeni del avtoceste na Hrvaškem s primorsko avtocesto, priključek nanjo pa je predviden v bližini sedanjega počivališča Studenec. Na trasi bi bilo več predorov in viaduktov. Na območju Občine Ilirska Bistrica je začrtan le en predlog za traso, v pivški in postojnski občini pa vrisane tri možne variante, avtorji dokumentov pa kot najbolj smiselno in realno ocenjujejo vijolično.
Zelena varianta vključuje 2,2 kilometra premostitvenih objektov (mostov in viaduktov), nima pa predorov. Vijolična trasa, ki se formalno začne med Kilovčami in Merečami, nato pa proti severu preči občini Pivka in Postojna, predvideva 6,5 kilometra mostov in viaduktov ter približno štiri kilometre predorov.
Zaradi večjega števila in obsežnejših premostitvenih objektov in predorov bo gradnja v prvi etapi potekala od Postojne (priključek Hrastje) do Ilirske Bistrice pri Topolcu. Pri izkopih predorov bodo namreč nastajali viški materiala, ki jih bodo gradbinci sproti porabljali za gradnjo nasipov in premostitvenih objektov vzdolž trase. V drugi etapi bo potekala še gradnja od Ilirske Bistrice do Jelšan.
“Končno se je začelo premikati, avtocestni odsek je resnično potreben,” je v izjavi za STA povedal ilirskobistriški župan Gregor Kovačič. Poudaril je, da predvidena trasa skozi občino Ilirska Bistrica že dlje časa ostaja bolj ali manj enaka. “Zato je na območju naše občine le ena variantna rešitev,” je pojasnil. Kljub temu pa predvidena trasa prinaša nekatere novosti, med katerimi je tudi deviacija sedanje državne ceste. Celoten postopek priprave državnega prostorskega načrta, dokumentacije, odkup zemljišč in sama gradnja so sicer premaknjeni v prihodnje desetletje.
Predlagani trasi nasprotujejo v Krajevni skupnosti Jelšane, saj gre po njihovem po najbolj rodovitni zemlji in je premalo oddaljena od Dolenj in Jelšan. Predlagajo večji odmik proti železnici. V Kilovčah predlagajo dodatne pokrite vkope za lažje prehajanje živine, saj trasa prekinja dostope do kmetijskih površin. V več vaseh so želeli informacije, koliko se trasa približa prvim hišam in kakšne so možnosti za povečanje odmikov. Avtorji študij se zavedajo, da se trasa ponekod zelo približa naseljem, a so pojasnili, da lahko vsak dodatni ovinek ali drugače speljana krivulja spremeni pretok prometa in povzroči, da cesta ne ustreza več kriterijem avtoceste. Protihrupno zaščito nameravajo, kjer bo to mogoče, zagotoviti s protihrupnimi nasipi. Tudi župan dr. Gregor Kovačič je predstavnike MNVP, ministrstva za infrastrukturo, Darsa ter izdelovalcev dokumentov pozval, naj protihrupni zaščiti namenijo večjo skrb, kot jo predvidevajo predstavljeni dokumenti, predvsem pa naj bodo bolj ambiciozni pri postavljenih rokih za dograditev tega avtocestnega kraka.
Javna obravnava je bila namenjena zbiranju pripomb, ki bi jih lahko po analizi vključili v pripravo državnega prostorskega načrta. Po Ilirski Bistrici sta javni razpravi v kratkem napovedani še v občinah Pivka in Postojna. V Krpanovem domu bo 30. marca ob 16. uri, v Gasilsko-reševalnem centru Postojna pa 1. 4. ob 16.30. Pisne pripombe pa je mogoče ministrstvu za naravne vire in prostor posredovati do 10. aprila. Država mora traso, ki ni pomembna le za regijo, ampak je načrtovana tudi na ravni EU kot del evropskih cestnih povezav, dograditi najpozneje do leta 2050. Celotna trasa je dolga 37 kilometrov, po teritoriju ilirskobistriške občine pa poteka v dolžini 16 kilometrov.
STA, Občina Ilirska Bistrica, MMP
