V ilirskobistriški knjižnici bo predstavitev nove monografije Z besedami stkana bližina: pisma družin Šušmelj in Kosič med Egiptom in Primorsko. V središče postavlja dopisovanje med Zofijo Šušmelj in Francem Kosičem ter njunima družinama, ki se je odvijalo med letoma 1935 in 1946.
Ohranjena pisma predstavljajo ohranjen zasebni arhiv, ki odpira pot do novih spoznanj o življenju Slovencev v izgnanstvu, v vojni in v razpršenosti med Primorsko in Egiptom. Osvetljujejo določene vidike vsakdanjega življenja, ki so bili doslej manj obravnavani, zaradi pomanjkanja virov. Po predstavitvi monografije v Ilirski Bistrici, jo bosta urednika prihodnji teden predstavila še v Novi Gorici.
Leto: 2026
- Avtor:Jaka Zalar
DANES PRIČAKUJEJO TUDI KRASTAČE
Ob Cerkniškem jezeru se bo z napovedanim deževnim vremenom selitev dvoživk nadaljevala, prav tako njihovo reševanje pred povozi. Od Cerknice, preko Martinjaka, Grahovega in do Gorenjega Jezera bodo znova na delu prostovoljci, Varuhi dvoživk Cerkniško jezero Cuprnške žabe, ki delujejo ob strokovni pomoči Notranjskega regijskega parka.
Biolog s parka in prostovoljec Rudi Kraševec je povedal, da so se rjave žabe že selile, zdaj pa se bodo začele tudi krastače. Teh je največ, prostovoljcev pa ni nikoli dovolj. V veliko pomoč pri selitvi dvoživk na mrestišča bo tudi prijaznost voznikov in voznic. Poslušaj.
Avtor:Maruša Mele PavlinJAN PLESTENJAK : Z LETI ČLOVEK POSTANE BOLJ CINIČEN
Na slovenski glasbeni sceni obstajajo imena, ki jih ni treba posebej predstavljati. Jan Plestenjak je eden tistih avtorjev in izvajalcev, ki že dolgo vztraja v prostoru med radijskimi valovi in osebnimi zgodbami poslušalcev. Skozi leta se je njegova glasba premikala skupaj s časom, včasih pred njim, včasih malo ob strani. Ni bil nujno glasen, bil pa je dosleden.
Njegove pesmi so našle pot do širokega občinstva, kar je včasih kompliment, včasih breme, vedno pa zanimiv položaj za avtorja. Z zrelostjo in izkušnjami se človek umiri in zavzame bolj flegmatičen pogled na svet, pravi Jan. Kadar piše glasbo jo vedno piše za ljudi in stremi k temu, da v njih vzbudi čustva. Predstavlja si, kaj bodo ob pesmih čutili poslušalci. Skuša občutiti, kako se bodo počutili, ko bodo njegove pesmi peli sami. Prisluhnite pogovoru med Janom in Vesno.
Avtor:Vesna KovačVRBIŠKO DRUŠTVO POSKRBELO ZA KNJIGO O VRBIŠKEM PUSTU
KTD Vrbišće šjme je v začetku leta 2026 izdalo dve knjigi. Knjiga Hišna in ledinska imena Vrbice ohranja spomin na 43 hišnih imen in več kot sto ledinskih imen, ki so v rabi že več stoletij. Predvsem o pustu smo se na pepelnično sredo pogovarjali s predsednikom društva Janezom Čekado in članico Janjo Raspor.
Druga knjiga Vrbiški pust 1935–2025 je nastala ob 90. obletnici prve pisne omembe Vrbišćih šjm. Vključuje tudi najstarejšo fotografijo iz leta 1935. V društvu so sprva nameravali pripraviti le brošuro, a so našli veliko dokumentov, s katerimi v knjigi predstavljajo najpomembnejše dogodke v zadnjih devetdesetih letih.Avtor:Jaka Zalar
MALO VETRA IZ ETRA – JAN PLESTENJAK
JAN PLESTENJAK : Z LETI ČLOVEK POSTANE BOLJ CINIČEN
Na slovenski glasbeni sceni obstajajo imena, ki jih ni treba posebej predstavljati. Jan Plestenjak je eden tistih avtorjev in izvajalcev, ki že dolgo vztraja v prostoru med radijskimi valovi in osebnimi zgodbami poslušalcev. Skozi leta se je njegova glasba premikala skupaj s časom, včasih pred njim, včasih malo ob strani. Ni bil nujno glasen, bil pa je dosleden.
Njegove pesmi so našle pot do širokega občinstva, kar je včasih kompliment, včasih breme, vedno pa zanimiv položaj za avtorja. Z zrelostjo in izkušnjami se človek umiri in zavzame bolj flegmatičen pogled na svet, pravi Jan. Kadar piše glasbo jo vedno piše za ljudi in stremi k temu, da v njih vzbudi čustva. Predstavlja si, kaj bodo ob pesmih čutili poslušalci. Skuša občutiti, kako se bodo počutili, ko bodo njegove pesmi peli sami. Prisluhnite pogovoru med Janom in Vesno.








