V Krpanovem domu v Pivki so 6. marca 2026 podelili priznanja najuspešnejšim športnikom, ekipam in športnim delavcem za dosežke v preteklem letu, pri čemer je Športna zveza Pivka razglasila kar 45 nagrajencev v različnih kategorijah.

Med prejemniki priznanj za strokovno delo z mladimi je bil tudi Matej Zadnik iz Športnega društva Košana, ki je ekipo U13 popeljal do naslova prvaka v ligi MNZ Koper, ob tem pa poudaril, da pri delu prisega na red, disciplino in svojo vlogo pedagoga, ki mlade uči spoštljivega obnašanja na igrišču in izven njega.

Čeprav Zadnik opaža spremembe v motivaciji mladih zaradi vpliva družbenih omrežij, verjame, da se s pravim pristopom in trudom na treningih še vedno da dosegati izjemne rezultate, kar dokazuje tudi bogata 50-letna tradicija nogometa v Košani, ki jo danes dopolnjujejo nove selekcije in celo ženska futsal ekipa. Prejeto priznanje občine Pivka za Mateja Zadnika in klub ne predstavlja le potrditve za preteklo delo, temveč predvsem močan zagon in motivacijo, da bodo v ŠD Košana s kakovostnim strokovnim delom nadaljevali tudi v prihodnje.

FOTO: Valter Leban

Mlade košarkarice ekipe U14 KK Plama Pur so v Ilirsko Bistrico prinesle izjemen uspeh – bronasto medaljo z Mini pokala Slovenije, ki je plod vztrajnosti in trdega dela na vsakem treningu.

Trener Janez Brne je ob tem uspehu izpostavil, da so dekleta že v prejšnji sezoni kazala odlične igre, zato so visoka pričakovanja upravičila tudi v državnem prvenstvu, kjer jih zdaj čaka še prvenstveni zaključek. Izjemen dosežek je prepoznala tudi lokalna skupnost; na praznovanju se je ekipi, staršem in vodstvu kluba pridružil župan dr. Gregor Kovačič, ki je dekletom čestital za borbenost in poudaril, da se njihova zgodba o uspehu tukaj šele zares začenja.

Slavje v klubu pa dopolnjujejo tudi člani Plame Pur, ki so z zmago prejšni vikend z rezultatom 85 proti 80 nad Celjem ohranili vrh lestvice. Pred njimi je še zadnja tekma rednega dela prvenstva, ki bo v soboto 14. marca, ob 19. uri v telovadnici OŠ Antona Žnideršiča proti ekipi Postojne.

FOTO: Občina Ilirska Bistrica

Na Občini Pivka so podpisali pogodbo za dobavo in nadgradnjo treh manjših gasilskih vozil za gašenje gozdnih požarov za Prostovoljna gasilska društva Pivka, Košana in Palčje. Skupna vrednost znaša 348 tisoč evrov. Rok za dobavo je najpozneje do konca julija prihodnje leto. Pogodbo so na Občini Pivka podpisali župan Robert Smrdelj, predsednika društev Pivka in Košana Rok Sovdat in Danjel Boštjančič, namestnik predsednika palškega društva Tibor Lipec ter Tomaž Drobnič, direktor podjetja ASPC Drobnič avtoservisno prodajni center d.o.o. iz Podskrajnika pri Cerknici.
GVGP-1 je manjše terensko gasilsko vozilo, namenjeno prevozu gasilcev in opreme za gašenje gozdnih in travniških požarov ter intervencijah na težje dostopnih območjih. Vozilo je opremljeno s štirikolesnim pogonom, rezervoarjem za vodo, visokotlačno črpalko in navijalnikom. Modularna zasnova vozil pa bo razširila njihovo uporabnost tudi za druge vrste intervencij, predvsem pri naravnih in drugih nesrečah. Nova vozila bodo pomembno prispevala k večji operativni pripravljenosti gasilskih enot na območju občine, predvsem pri posredovanju ob gozdnih požarih in drugih intervencijah. Z Občine Pivka sporočajo še, da s to investicijo nadaljujejo vlaganja v razvoj in opremljenost gasilskih enot ter krepitev sistema zaščite in reševanja na območju občine.

Foto: Blaž Lenček

Ministrstvo za naravne vire in prostor je v prostorskem informacijskem sistemu oz. na spletnih straneh vlade javno objavilo študijo variant ter okoljsko poročilo za avtocesto med primorsko avtocesto pri Postojni in Jelšanami na meji s Hrvaško. Študijo variant oz. predinvesticijsko zasnovo sta že decembra 2024 izdelali podjetji LUZ in PNZ, nato pa dopolnili julija in novembra lani ter nazadnje februarja letos. Gradivo bo javno objavljeno do 10. aprila in je na voljo tudi v prostorih ministrstva za naravne vire in prostor ter na sedežih občin Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica. Javnost ima možnost v času javne objave podati predloge in pripombe. V Ilirski Bistrici, Pivki in Postojni bodo v naslednjih tednih organizirane tudi predstavitve za javnost, in sicer v Ilirski Bistrici 23. marca, v Pivki 30. marca in v Postojni 1. aprila.

Avtocestno povezavo že desetletja pričakuje predvsem lokalno prebivalstvo v obmejnem območju Ilirske Bistrice in krajih med primorsko avtocesto in mejo s Hrvaško, obenem pa predstavlja tudi edini še nedokončani del jadransko-jonskega avtocestnega koridorja. Trenutno tako regionalni cesti med Postojno in Jelšanami ter Kozino in Starodom prevzemata tudi velik del daljinskega prometa iz osrednje Slovenije proti Reki, v poletnem času pa tudi turistične tokove v smeri Kvarnerja. So pa pred leti na obeh povezavah zaradi varnosti uvedli določene omejitve daljinskega tovornega tranzitnega prometa.

Načrtovana avtocestna bo po navedbah pristojnih omogočila preusmeritev daljinskega cestnega prometa na sodobno, varno in zmogljivo prometnico. Bistveno se bodo izboljšale prometne razmere na državnih cestah na območju, razbremenjene bodo obstoječe prometnice ter izboljšani prometna varnost in kakovost bivanja v naseljih, skozi katera poteka daljinski promet. Študija variant predvideva tri variante povezave do Jelšan. Vse imajo izhodišče v načrtovanem novem razcepu Hrastje med Postojno in Razdrtim, severovzhodno od naselja Orehek. V neposredni bližini je obstoječe počivališče Studenec, ki ga bi bilo treba prestaviti na novo lokacijo, in sicer proti Razdrtemu. Nato pa je potek treh variant v prvi polovici severnega dela nekoliko drugačen, saj bi dve v delu potekali bolj vzhodno, ena pa nekoliko bolj zahodno. Vsaka je na tem delu, kjer se razlikujejo, dolga približno 21 kilometrov.

V južnem delu pa imajo vse tri skupni potek v dolžini približno 16 kilometrov. Povezava bi se zaključila na meji s Hrvaško, kjer bi se navezala na hrvaško avtocesto med Reko in Rupo. Skupna dolžina različnega poteka vseh variant je tako približno 37 kilometrov. Predmet obravnave so poleg avtoceste tudi druge prostorske ureditve, povezane z gradnjo in delovanjem nove prometne povezave. Predvidenih je več predorov, viaduktov, pokritih vkopov in priključkov.

(STA)

Anton Šepec iz Loške doline se je rodil leta 1938. Po poklicu je kamnosek, a pravi, da se je hitro začel spogledovati s kulturnim ustvarjanjem. Domačini ga poznajo kot amaterskega režiserja in igralca, skozi desetletja pa je napisal tudi številne pesmi.
Prvo z naslovom Uči se, je napisal že v tretjem razredu osnovne šole. Sledile so še številne druge in nabralo se jih je toliko, da jih je po dolgem prepričevanju krajanov in prijateljev izdal v pesniški zbirki. To soboto jo bo predstavil v kulturnem domu v Starem trgu pri Ložu.