Nad vasjo Klenik v občini Pivka je včeraj dopoldne zagorelo na težko dostopnem gozdnem območju. Požar so opazili nekaj pred poldnevom, na teren pa so takoj odhiteli gasilci več gasilskih društev. Ogenj je zajel približno 800 kvadratnih metrov talnih in podtalnih površin, pri gašenju pa so si pomagali tudi z brezpilotnimi letalniki in zračno podporo Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje.

V soboto, 21. junija,  je na pot po 13 slovenskih mestih  mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica. Na festivalu bo nastopilo več kot 120 uličnih umetnikov iz različnih držav, zaključil se bo 5. julija.  Kot sporočajo organizatorji festivala, Gledališče Ane Monro, bo Ana Desetnica občinstvu nastavljala zrcalo ter ga ozaveščala o družbenih in ekoloških izzivih sodobnega časa. Festivalski vrhunec se odvija v Ljubljani, kjer se je  letošnja Ana Desetnica v ponedeljek odpravila na turnejo po več stanovanjskih soseskah. Med drugim bodo v prvič v zgodovini festivala pripravili otroški t. i. odprti oder, na katerem bodo nastopili učenci Osnovne šole Notranjski odred Cerknica.

Uprizorili bodo Gorazdovo okroglo popotovanje. To je živahna, zabavna interaktivna predstava, polna preobratov in z absolutno nalezljivo energijo o potovanju najstnika skozi čas – od pradavnine do svoje sobe, tukaj in zdaj. Dokaz, da za dobro zgodbo ne potrebuješ velike produkcije; dovolj je domišljija, kar precej vaje in poguma, ter tista pristna otroška iskrenost, ki je odrasli pogosto nimamo več. Pa seveda zagnanost in podpora učiteljice in mentorice Urške Šparemblek, ki na učence prenaša svojo mladostniško strast do nastopanja na ulici, so zapisali organizatorji,

Cerkničani bodo nastopili pri travniku za stavbo na Trgu Prekomorskih brigad 1 v Šiški  v soboto, 27. julija, ob 17.30.

Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica 

Notranjski muzej Postojna je v sodelovanjem s Centrom Neotropica iz Postojne ter Muzejem tovorništva in prevozništva iz Senožeč pripravil študijsko turo. Namenja jo učiteljem, profesorjem in drugim strokovnim delavcem v šolstvu. Ker so se prosta mesta za prvi termin, v četrtek, 2. julija hitro zapolnila, je pripravil še dodatni termin dan kasneje.

Vsebine, ki jih bodo predstavili, tudi pedagoške programe, bodo šolniki lahko vključili v svoje ure, ustanove pa bodo še bolj vesele obiska učencev. Prisluhni. 

Foto: arhiv Notranjskega muzeja Postojna 

Na posestvu Bajer v Loški dolini sta Janja in Bernard Mlakar v soboto, 20. junija, zaznamovala 300 let bogate zgodovine in kulturne dediščine. Ob jubileju so obiskovalci spoznali večstoletno dediščino kmetije, ki je tesno povezana z naravo, bajerjem, mlinom in staro žago. Kmetija je dobila ime po bajerju. Zgodba sega že v leto 1726, že 9 generacij se ukvarjajo z živalmi in naravo. Gre skorajda za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Na dogodku oz. praznovanju sta Janja in Bernard Mlakar izpostavila pomen ohranjanja tradicije ter delo in skupno sodelovanje. Posestvo se razvija kot ekološka kmetija in prostor doživetij. Predana sta naravi in podeželju in stopata po poti vse večje samooskrbe. Izpostavila sta, da jima jubilej izjemno veliko pomeni. Častitljiv jubilej je popestril tudi moški pevski zbor iz Črnuč, glasbenici Rebeka Hren Dragolič in Eva Hren pa sta dogodek obogatili s starimi ljudskimi pesmimi.

V Parku vojaške zgodovine so včeraj ob 35-letnici samostojnosti Republike Slovenije in 20-letnici Parka vojaške zgodovine odkrili spomenik generala in pesnika Rudolfa Maistra. Kip je delo akademskega kiparja Boštjana Putricha. Postavili so ga na pobudo Alojza Peterleta, slavnostni govornik na dogodku pa je bil predsednik vlade Janez Janša. Opozoril je na številne zgodovinske velikane, ki so Slovencem ohranili identiteto in priborili svobodo. Spomnil je na enotnost naroda, brez katere ne bi bilo mogoče izpeljati osamosvojitve, pri čemer je poudaril odločilno vlogo poguma in vojaškega upora.

Osamosvojitev je primerjal z Maistrivimi boji. “Maistrova razorožitev nemške varnostne straže po koncu prve svetovne vojne ni bila samoumevna, še manj nenevarna. Še manj pa so se o tem dogovorili na Dunaju. Tudi nam so očitali, da smo se za osamosvojitev dogovorili v Beogradu. Če bi to držalo in bi kdo to znal dokazati, bi ga z veseljem poslušali,” je opozoril premier in govor sklenil z Reaganovo mislijo, da brez boja in spomina narod lahko svobodo hitro in zlahka izgub

Pobudnik postavitve spomenika Lojze Peterle se je v svojem nagovoru vrnil k slovenski zgodovini in izpostavil trpljenje slovenskih vojakov skozi stoletja.  Direktor Parka vojaške zgodovine Janko Boštjančič pa je pojasnil, da so ustvarjalci vklesali posvetilo oz. napis Slovenskim vojakom, ki je namenjeno vojakom iz preteklih vojn pa vse do pripadnikov Teritorialne obrambe in policije iz leta 1991.