Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU ter Inštitut za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU sta razvila novo aplikacijo za pametne telefone, ki se imenuje FloodWatch. Namenjena je spremljanju in dokumentiranju dinamike vodostajev kraških presihajočih jezer in polj. 
Gre za primer državljanske znanosti, projekta, ki skuša v raziskovalno delo vključiti neznanstvenike. Na postojnskem inštitutu pravijo, da bodo prav vse meritve dobrodošle, a opozarjajo, da je aplikacija primerna le za merjenje kraških poplav. Aplikacija bo dolgoročno aktivna, dostopna pa je le na spletni strani floodwatch.si.

Snježana Pleše Žagar je pianistka in glasbena pedagoginja, ki že več kot petindvajset let pomembno sooblikuje glasbeno in kulturno življenje Postojne in širše okolice. Na Glasbeni šoli Postojna predaja znanje mladim pianistom, številni med njimi pa so dosegli vidne uspehe in nadaljevali glasbeno pot. Ob pedagoškem delu je dejavna koncertna glasbenica in korepetitorka.

Sodeluje z različnimi instrumentalisti, pevci, zbori in glasbenimi zasedbami, njeno ustvarjanje pa sega od klasične glasbe do sodobnejših izrazov in improvizacije. Glasba jo spremlja na vsakem koraku – tako v poklicnem kot v zasebnem življenju. Znana je po svoji odprtosti, srčnosti in povezovalni energiji. Navdih črpa tudi na potovanjih, v gibanju, naravi in družbi živali. Več v prispevku.

Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani je konec lanskega leta izdala monografijo Presihajoče jezero, ki predstavlja dinamiko poglavitnih karakteristik presihajočega jezera. Še posebej se osredotoča na značilnosti njegovega ekosistema, ki ga oblikujejo skrajne spremembe vodostajev. Delo je poglobljeno nadaljevanje prve znanstvene monografije o Cerkniškem jezeru iz leta 2002 Jezero, ki izginja. Obe je uredila dr. Alenka Gaberščik.

Kot je dejala, je Cerkniško jezero posebnost v svetovnem merilu. Najdemo ga tudi na seznamu ramsarskih lokacij, kar je čast in obveza, da ga to svetovno pomembno mokrišče ohranimo v ugodnem stanju. To pomeni, da ga moramo poznati. Prva monografija Jezero, ki izginja, je zvečine zbir nenačrtnega vedenja o podnebnih, hidroloških in geoloških značilnostih jezera, tamkajšnjih rastlinstvu in živalskih skupinah, naravovarstvu, etnologiji, arheologiji. V novi monografiji so to znanje skušali povezati v celoto in ga narediti dostopnega za slovenske bralce. Monografija je torej nadgradnja prejšnje, a teme obravnava bistveno bolj poglobljeno.

Raziskovanje Cerkniškega jezera pa ni pomembno le za jezero samo. Okolje se namreč globalno spreminja, kar pomeni, da se tudi vodostaji v različnih vodnih telesih. Poplave in suše pa so na Cerkniškem jezeru naraven pojav, zato lahko spoznanja z jezera prenesemo drugam. Poslušaj.

Notranjski regijski park je lani v okviru projekta Life Tršca izdelal pelete za nastil iz travinja Cerkniškega jezera. Notranjski park namreč že od leta 2017 proučuje možnosti za izrabo travinja in trsja, ki na Cerkniškem jezeru vsako leto ostaja kot odmrla biomasa.

Iz nje je izdelal tudi kompost, ponudil ga bo spomladi. Poslušaj. 

Foto: arhiv NRP 

Občina Ilirska Bistrica bo z jutrišnjo prireditvijo Kette in Cankar – iskrenost srca, moč duha vstopila v 46. mesec kulture ter s tem tudi uradno začela Kettejevo in Cankarjevo leto 2026. Praznovanje 150. obletnice rojstva literatov slovenske moderne je razglasila skupaj z Občino Vrhnika.
Na oder Kettejeve dvorane Doma na Vidmu bosta jutri zvečer stopila Dragotin Kette in Ivan Cankar, slavnostni govornik pa bo državni sekretar na Ministrstvu za kulturo mag. Marko Rusjan. Občina Ilirska Bistrica je za jubilej poskrbela za ponatis Poezij Dragotina Ketteja iz leta 1907. Poezije bodo širši javnosti prvič na voljo prav na sobotni prireditvi.