Tudi čebele so se v teh vročih dneh borile z visokimi temperaturami. Suša izsušuje travnike, zaradi česar je nektarja manj, čebele pa morajo hkrati skrbeti, da se panj ne pregreje. Prav tako ni rastlin, ki bi cvetele. Vprašanje je tudi, kako bo vročina vplivala na letošnjo medeno letino in pripravo čebeljih družin na zimo.

Kako se s trenutnimi razmerami spopadajo čebele in kaj lahko naredimo, da jim pomagamo, smo preverili pri Čebelarskem društvu Postojna. Z nami je kinolog in čebelarski mojster Vladimir Fajdiga, ki poudarja, da načeloma čebele vročine dobro prenašajo. Več v prispevku.

Jelka Lorenčič Kožman je že vrsto let eno dejavnejših imen društvenega in prostovoljskega življenja v Logatcu. Po prihodu v Logatec se je vključila v številne organizacije, danes pa med drugim deluje v Športni zvezi Logatec, Turističnem društvu Logatec, krajevni skupnosti Naklo in Društvu logaških plesalcev.

Sodelovala je pri številnih projektih, kot so Dan logaškega športa, Cici in Mini olimpijada, Športnik Logatca ter turistične in rekreativne prireditve za različne generacije. Aktivna je bila tudi v balinarstvu, kjer je delovala kot igralka, sodnica in funkcionarka ter bila prva ženska v izvršnem odboru Balinarske zveze Slovenije.

Pomemben del njenega dela predstavljata tudi prostovoljstvo in povezovanje različnih generacij, pri čemer si še posebej prizadeva za vključevanje mladih. Kot lokalna turistična vodnica obiskovalcem predstavlja kulturno dediščino in zgodovino Logatca, letos pa je opravila tudi izobraževanje za mentorico prostovoljstva v športu. Za svoje dolgoletno delo je prejela več priznanj s področja športa in balinarstva.

Notranjski regijski park bo v sodelovanju s projektnim partnerjem Zavodom RS za varstvo narave poskrbel, da bodo imeli kosec, veliki pupek, hribski urh, strašničin mravljiščar, rakar, trstni cvrčalec in belohrbti detel boljše pogoje za življenje. Varovanje teh izjemno ogroženih živalskih vrst posredno varuje tudi vse druge vrste rastlin in živali v njihovem okolju. Živali, katerim se posveča projekt, namreč najdemo samo v dobro ohranjenem naravnem okolju.

Gledano skozi naše oči, pa je nenazadnje to ključno tudi za dobrobit in zdravje človeka. Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj je namreč odobrilo evropska sredstva za projekt, poimenovan »Obnova in vzpostavitev habitatnih tipov ter izboljšanje habitata izbranih vrst na Cerkniškem jezeru, Javornikih, Planinskem polju in Nanoščici – REVITA 2«.  Ukvarjali se bodo s tremi velikimi skupinami življenjskih  prostorov. To so  mokrišča in barja, vlažni travniki in trstišča ter ilirski bukovi gozdovi. Park bo posegel tudi izven meja svoje domače cerkniške občine, njegova prizadevanja bodo združila izjemno  območje. Tudi v tem projektu bodo s prebivalci območij, zlasti z lastniki zemljišč, tesno sodelovali, saj direktor parka Leon Kebe vedno poudarja, da varovanje narave brez ljudi ni mogoče. Pripravili bodo veliko izobraževalnih dogodkov in demonstracijskih delavnic ter jih namenili predvsem kmetom, ki kosijo na Cerkniškem jezeru in Planskem polju. Veliko se bodo ukvarjali tudi z otroki in družinami. Prisluhni.  

Danes ob 14. uri bomo na pokopališču v Postojni na zadnjo pot pospremili upokojenega sodelavca Jureta Škodiča. Tonski mojster na Radiu 94 je bil šestindvajset let in pol. Vrata radijske postaje je prestopil januarja leta 1994, ko so bili v njej le goli zidovi, torto ob njegovem odhodu v pokoj pa smo razrezali aprila pred šestimi leti.

Jure ni le delal na radiu, Jure je radio ustvarjal in soustvarjal. Univerzitetnemu diplomiranemu inženirju strojništva se ni bilo težko spopadati z razvojem tehnike, s katerim se je srečeval vsakodnevno. A to zmore še kdo, Jure pa je bil s svojim inteligentnim in svojstvenim humorjem ob tem še naš mentor in svetovalec, naša vzpodbuda in razoroževalec treme naših gostov. Za šalami pa je tičal drugačen Jure – pronicljiv, razmišljujoč in občutljiv.

Juretova zanimanja in znanja so presegala delo radijski produkciji. Njegova velika ljubezen je bila glasba – zborovska in rockovska. Tenorist pri MePZ Postojna je bil od njegove ustanovite, v prve rock zasedbe se je vključil v dijaških letih, v anale ne le slovenske, ampak tudi glasbe z območja nekdanje države, pa se je zapisal kot član zasedbe Črna gradnja. Ta se je prvič oglasila v njegovi domači Postojni leta 1979, bas kitaro pa je odigral tudi na prvencu skupine Mary Rose Rock off.

Sočasno z glasbenim je raslo tudi njegovo znanje o glasbilih in opremi, ki so k njemu v popravilo romala od vsepovsod. Ne le za to, ker je imel to redko znanje, ampak zato, ker je se o glasbi znal tehtno pogovarjati in deliti izkušnje, kar so cenila velika imena slovenske glasbe in tisti, ki so na glasbeno pot šele stopali.

Jure ni bil le sodelavec Radia 94, Jure je bil naš prijatelj, Jure ni bil le del naših življenj, Jure je bil del nas samih. Vsak izmed sodelavcev je z njim spletel svojo vez, ki je tudi smrt ne more prekiniti. Želimo si, da hitro pride čas, ko se bomo o njem lahko spet pogovarjali brez solz. Če ste ga poznali, potem veste, da se bomo veliko smejali. Vedno ga bomo imeli radi, pogrešamo ga že zdaj. Družini izrekamo iskreno sožalje in v  priloženem posnetku Juretu Škodiču prepuščamo zadnjo besedo. Slišali ga bomo kot člana skupine Črna gradnja. V pesmi Divji angel ni igral le bas kitare, divjega angela je tudi zapel.

Uredništvo 

Foto: Valter Leban 

To poletje je za člane in članice Ribiške družine Cerknica zelo delovno. Poleg rednega dela in dejavnosti, ki jih je prinesla huda suša, se pripravljajo tudi na praznovanje 70-letnice društva in dokončanje obnove ribiškega doma. Ta poteka v okviru projekta LAS Notranjska “Od krivolova do trajnosti”, ki ga sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.

V okviru projekta odkrivajo nekdanje ribolovne tradicije, navade in orodja, pripravljajo delavnice, ribiči so javnost povabili tudi na dan odprtih vrat. Udeleženci so na njem spoznavali zgodovino ribištva na Cerkniškem ter značilnosti  lokalnih vodnih ekosistemov in ribjih vrst. Razstava pa je povezala naravoslovne vsebine z doživljajskim učenjem. Obiskovalci so namreč aktivno sodelovali pri prepoznavanju rib in dvoživk ter spoznavali njihova življenjska okolja. Projekt Od krivolova do trajnosti želi tudi ozaveščati o pomenu ribolova in rib za naravo, okolje in vode, podpreti razvoj trajnostnega ribolova in ribolovnega turizma. Marsikaj bo lažje pod obnovljeno streho. Poslušaj.