Kulturne ustanove so začele z novo abonmajsko sezono, svoj program so začrtali tudi v Kosovelovem domu Sežana. Kot v preteklih sezonah, bodo abonentom na voljo gledališke predstave, glasbeni večeri, filmske projekcije in otroški program. Vpis poteka do konca septembra.
Gledališko sezono odpira uspešnica novogoriškega gledališča Usje se je dalu, abonma Melodija pa koncert Rada Šerbedžije. Skrbno je pripravljen Škratkin abonma za otroke, predstave so na sporedu ob sobotnih dopoldnevih. Abonenti lahko izberejo še filmski abonma ali pa oblikujejo svoje s predstavami in koncerti.

Strokovni odbor Priročnika za branje kakovostnih mladinskih knjig je med 1.058 naslovi otroških in mladinskih knjig, ki so izšli v letu 2025, odbral 119 knjig, ki bodo letos prejele znak zlata hruška. Izbrani naslovi izstopajo po kakovostni vsebini in izvedbi.

Zlata hruška bo tudi na platnicah knjige malih mišjih pravljic, ki jih je Anja Štefan združila v knjigi Mala miš, ti loviš, ilustrirala pa jo je Alenka Sottler.  V novem peharju zlatih hrušk najdemo pesniško zbirko Tine Arnuš Pupis iz Logatca Tralala z ilustracijami Tereze Prepadnik, med poučnimi knjigami pa je to priznanje prejela knjiga Jame. Zanjo so moči združili Ana Čič, Tine Kaluža in Tina Poljšak iz Notranjskega muzeja Postojna,  avtor ilustracij je  Damjan Stepančič. Znak zlata hruška predstavlja založnikom pomembno strokovno priznanje za njihov prispevek k slovenski knjižni kulturi, mladim bralcem, staršem, učiteljem in knjižničarjem pa ponuja zanesljiv kažipot do vrhunske literature. 

Novembra bo izšel tudi Priročnik+ za branje kakovostnih mladinskih knjig, v katerem bo podrobneje predstavljen 501 naslov kakovostnih knjižnih novosti, kar predstavlja 86 odstotkov leposlovnih in 14 odstotkov poučnih del. Mladi bralci pa lahko svoje priljubljene naslove izbirajo tudi v projektu Moja naj zlata hruška ter tako pomagajo izbrati najljubšo zlato hruško po izboru mladih.

 Zlato hrušk, ki uspešno povezuje strokovnjake in mlade bralce, pa je  prepoznala  Evropska komisija Pionirska – Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, je namreč julija 2026 prejela ugledno evropsko nagrado FELA Literacy Award 2026 za izjemne in inovativne prakse pri spodbujanju bralne pismenosti.

Daniela Čeligoj iz Dolnjega Zemona pri Ilirski Bistrici je v gorah, kadar ji le dopuščajo čas, vreme in razmere. Začela je na domačem Snežniku, nato so prišli slovenski dvatisočaki, zahtevnejši vzponi v Alpah, Mont Blanc in najvišji vrhovi evropskih držav. Letos je bila dvakrat tudi na Kilimandžaru.

A višina zanjo ni merilo vrednosti nekega vzpona. Enako spoštovanje, pravi, ima do gore, visoke pet tisoč metrov, kot do najvišje točke države, ki meri le nekaj sto metrov. In tudi po številnih izkušnjah se v gore še vedno odpravlja s precejšnjo mero previdnosti.

V Nedeljskem klepetu smo se z Danijelo pogovarjali o tem, kako se je začela njena ljubezen do gora, zakaj se je zahtevnejših vzponov lotila postopoma in kaj ji pomenijo trenutki, ko se v hribe odpravi sama. Spregovorila je o vzponu na Mont Blanc z Marijo in Andrejem Štremfljem, o Kilimandžaru in vplivu višine na telo, pa tudi o trenutku, ko se je morala na najvišji gori Švice zaradi izčrpanosti obrniti le nekaj sto metrov pod vrhom.

Občina Ilirska Bistrica pripravlja občinsko mladinsko strategijo, pri kateri jo vodi moto Nič o mladih brez mladih. Kaj jih zanima, česa si želijo in kaj pogrešajo, lahko občani, stari med 15 in 29 let, še do nedelje povedo v anonimni anketi, ki jo je Občina Ilirska Bistrica objavila na svoji spletni strani.

Župan dr. Gregor Kovačič je povedal, da pri pripravi strategije občina sodeluje z organizacijo Movit, kjer ima tudi mentorja. Občina je namreč uspešno kandidirala na Javnem razpisu Individualna podpora občinam 2026 pri razvoju in kakovosti mladinskega dela ter aktivnega udejstvovanja mladih. Zadovoljen je, ker je odgovorov na anketo že zdaj veliko in nakazuje se, da mlade skrbita stanovanjska problematika in zaposlovanje v domači občini, potrebujejo boljše prometne povezave, tako središča občine s podeželjem kot občine s preostalo Slovenijo, želijo si tudi več dogajanja. Anketi bodo sledili posvet, priprava strategije in ukrepi. Kakšni? Poslušaj.  

Izjemno dolgotrajna suša z zelo visokimi temperaturami je prizadela tudi gozdove na območju postojnske enote Zavoda za gozdove Slovenije. Prave posledice se bodo šele pokazale, saj nekatere (še) niso vidne. Najprej, že v začetku avgusta, smo opazili, kako je na izpostavljenih, sušnih, strmih  legah listje začelo rumeneti, rdečeti in odpadati. Suša vpliva tudi na pomlajevanje gozdov in živali, oslabljena drevesa pa so lahek plen podlubnikov.

Vodja zavodove območne enote Anton Smrekar opozarja, da bo ključnega pomena za naš gozd spremljanje zdravstvenega stanja gozdov in zlasti pravočasno odkrivanje novih žarišč podlubnikov. Teh je vse več. Lastnike poziva, naj svoje gozdove redno pregledujejo še kar nekaj mesecev. Ko so podlubniki po suši leta 2003 napadli smreko, je sanacija trajala kar pet let. Temu so sledili žledolom, vetrolomi, pozebe in oslabili gozdno drevje. Poslušaj.