Andragoški center Slovenije je včeraj v Šmarju pri Jelšah razglasil zmagovalca Naj zgodbe vseživljenjskega učenja 2026. Regijski dobitniki priznanj so prejeli več kot 10 tisoč glasov, največ glasovalcev pa je navdušila zgodba Maria Žnidaršiča iz Loške doline. 

Prejemnik priznanja iz primorsko-notranjske regije je Mario Žnidaršič, ki je po hudi bolezni pri petdesetih letih v roke vzel prvi fotoaparat, danes pa je fotografski kronist domače občine Loška dolina. Dokazuje, da digitalno opismenjevanje v zrelih letih ne le širi obzorja – daje nov smisel. Fotozgodbe in zapise iz Loške doline objavlja na Facebook profilu in v rubriki v domačem občinskem glasilu. 

Kot so o njem zapisali v Andragoškem centru Slovenije: »Iz delavca v proizvodnji je postal lokalni kronist, ki mu ljudje zaupajo svoje zgodbe, ker vedo, da jih bo spoštljivo zabeležil. Spoštovanje si je pridobil brez formalne diplome, le z doslednostjo in iskrenostjo.

Projekt priznanj Andragoškega centra Slovenije poteka v okviru kampanje Lahko.si, s katero center izpostavlja posameznike, skupine in organizacije, ki z učenjem izboljšujejo svoje življenje in prispevajo k razvoju skupnosti. Cilj pobude je pokazati, da učenje ni omejeno na šolske klopi, temveč spremlja človeka skozi vse življenje.

Foto: Matic Kremžar, lahko.si 

Invazivne tujerodne vrste so rastline, živali ali pa tudi drugi organizmi, ki smo jih namerno ali nenamerno zanesli izven njihovega naravnega okolja, v novem pa se same čezmerno razširjajo. Tako jemljejo življenjski prostor domorodnim vrstam in povzročajo škodo naravi, gospodarstvu ali zdravju ljudi. Njihovo hitro in pravilno odstranjevanje je ključnega pomena.

Društvo Drobnovratnik bo v soboto, 20. junija izvajalo naravovarstveno akcijo odstranjevanja invazivne tujerodne vrste veliki pajesen v Matenji vasi pri Postojni.  Lokacija Je po doslej znanih podatkih edino nahajališče te vrste v občini. Društvo vabi na skupno akcijo, še posebej pa na njen prvi del, ko bo veliki pajesen predstavilo, da ga bodo občani lažje prepoznali in če bo treba, kdaj tudi sami ukrepali. Poslušaj. 

Veliki pajesen 

Foto: Breda Ogorelec, portal gov.si 

Družbe v primorsko-notranjski regiji so v primerjavi s slovenskim gospodarstvom še vedno nadpovprečno izvozno usmerjene. Največji izvozni partnerji so države Evropske unije, pri tem izstopajo Nemčija, Avstrija, Italija, Hrvaška, tudi Francija. Sledi trg izven Evropske unije, v približno 11 odstotkih.

Največ čistega dobička je bilo realiziranega pri družbah s področja predelovalnih dejavnosti, predvsem pri podpodročju proizvodnje lesa ter lesenih izdelkov. Hkrati je bilo največ čiste izgube v letu 2025 ugotovljene prav na področju predelovalnih dejavnosti in sicer v znesku 12 milijonov evrov.

V Logatcu pri lovski koči so prejšnji teden obeležili pomemben jubilej; 80-letnico Lovske družine Logatec, ki je ena največjih lovskih družin na Notranjskem. Lovska družina danes združuje 57 članov in upravlja z več kot šest tisoč hektarji lovišča, ki se razteza med Logatcem, Rovtami, Hotedršico, Planino in Vrhniko. Na tem območju živijo številne vrste divjadi, med njimi jelenjad, srnjad, divji prašič, gams, pa tudi velike zveri, kot so medved, volk in ris. Pojavlja se tudi šakal.

Na jubilejni slovesnosti so se spomnili bogate zgodovine družine, njenega prispevka k ohranjanju narave, lovske tradicije ter sodelovanja z lokalnim okoljem. Dogodek so obogatili nastopi Lovskega pevskega zbora Martin Krpan Bloke in Notranjskih rogistov, slavnostni govorniki pa so poudarili pomen odgovornega upravljanja z divjadjo in vlogo lovstva. Podelili so tudi priznanja in odlikovanja zaslužnim članom in se zahvalili generacijam lovcev. Starešina LD Logatec Vinko Vidmar je predstavil lovsko družino in delovanje. Več v prispevku.

Fotografije: Bojan Rupnik

 Občina Ilirska Bistrica je 11. in 12. junija  na pobudo Društva za razvoj slovenskega podeželja gostila 6. Slovenski podeželski parlament. Okoli 200 delegatov iz Slovenije in tujine je pozdravil tudi župan dr. Gregor Kovačič in izpostavil, da so težave slovenskega podeželja tudi težave bistriške občine in da je podeželski parlament pobuda, ki lahko evidentira težave in nakaže rešitve.

6. Slovenski podeželski parlament je v ospredje postavil štiri pomembne razvojne teme: turizem na podeželju, stanovanjska problematika na podeželju, storitve na podeželju in samooskrba s hrano na podeželju.

Posveta sta se udeležila tudi ministra za kmetijstvo Janez Cigler Kralj ter lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Ivan Meglič. Cigler Kralj je poudaril, da mora država na podeželju ustvarjati kakovostna delovna mesta, saj kmetijstvo ne sme zagotavljati zgolj osnovne socialne varnosti, Meglič pa je izpostavil predvsem pomen rednega dialoga z lokalnimi skupnostmi za uspešno oblikovanje razvojnih politik in uravnotežen razvoj države.

Državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Velislav Žvipelj je podelil nagrado za najboljšo podeželsko skupnost, ki jo je letos domov odnesla občina Črna na Koroškem.

Foto: Občina Ilirska Bistrica