Minuli teden ste poslušalke in poslušalci glasovali v tretjem letošnjem glasovanju v akciji Ona ali On 2026. Po seštevku glasov spletnega in telefonskega glasovanja je zmagovalka postala Maja Batagelj iz Planine pri Rakeku. Je mentorica otrokom, ki so se pridružili otroški gledališki skupini Ščukice KUD Planina. Režira in igra v romantični komediji Polovične resnice, ki jo je nedavno na oder postavila odrasla gledališka sekcija Ščuka.
Maja Batagelj pravi, da jo je kultura od nekdaj pritegnila. Vsaka neprespana noč ali nova gubica na obrazu odtehta, ko vidiš nasmeh na ustih gledalcev ali nastopajočega, ki mu je uspel težek prizor, morda cel nastop. To jo žene naprej, da je del odrasle gledališke sekcije že dve desetletji. Maja Batagelj se pridružuje preostalima finalistoma akcije Ona ali On 2026 Martinu Koširju in Mihi Furlanu.

Edinstvene naravne danosti območja Pivških presihajočih jezer je občina Pivka leta 2014 zavarovala kot krajinski park, saj želi ohraniti naravne vrednote, biotsko raznovrstnost, številne, tudi ogrožene, rastlinske in živalske vrste in habitatne tipe. Parku to uspeva tudi z vključevanjem domačinov v varovanje narave, saj gre za kulturno krajino. Domačini, ne le kmetje, pa tudi obiskovalci bodo značilnosti in posebnosti območja lahko spoznavali tudi preko rastlinskega sveta. V Krajinskem parku Pivških presihajočih jezer v Slovenski vasi bodo v soboto, 11. aprila, ob 9. uri. predstavili knjižico štirih avtorjev z naslovom Cvetje Pivških jezer, prvo delo, ki govori o rastlinstvu tega območja. Soavtor Florijan Poljšak je povedal, da je knjižica nastala spontano, saj se je po njej pokazala potreba.

Florjan Poljšak je prispeval večino fotografij in opisov rastlin, predsednica Društva Drobnovratnik Špela Koblar Habič, gonilna sila pri realizaciji projekta, je delo uredila, Nina Doles je sodelovala pri izbiri predstavljenih rastlin in povezala rastline z okoljem in živalskim svetom, tudi Tadej Kogovšek je sodeloval pri odločitvi, katere rastline vključiti v knjižico, nanj pa je, kot na vodjo krajinskega parka, padel tudi levji delež založniškega dela.

Območje Pivških jezer je mozaik suhih kraških travnikov in pašnikov ter presihajočih jezer in modrega stožkovja.  Knjiga, založila sta jo Občina Pivka in Društvo Drobnovratnik, predstavlja 17 rastlin s suhih in 11 z mokrotnih travnikov.  Tipične rastline zgovorno pričajo o pokrajini, rastiščih pomenu njihovega ohranjanja ter povezanosti rastlinskega in živalskega sveta.  

Imeti svoja semena in sadike je vse bolj pomembno. Njihove organizirane izmenjave spodbujajo tudi ohranjanje domačih sort in izmenjavo izkušenj ter znanja med vrtičkarji. Na domačiji Pr´ Petrov na Brodu v Logatcu bodo v soboto pripravili tradicionalno izmenjavo sadik in semen, ki bo letos prerasla svoje okvirje. Začeli bodo ob 10. uri in končali ob 13h, je povedala Anja Sedej Korenč . 

Če še niste vzgojili svojih sadik in pridelali lastnih semen, nič hudega. Pridite ponje, drugo leto pa boste na izmenjavo že lahko prinesli svoje. Tudi tokrat se bodo izmenjavi pridružili člani Društva Ognjič in logaški biodinamiki, otroci pa si bodo izmenjali igrače. Domačija se je povezala še s Hišo Sadeži družbe,  kjer bosta sočasno potekali izmenjevalnica oblačil in šiviljska delavnica, v okviru katere se bodo lahko obiskovalci naučili sešiti ekološko vrečko za sadike in jo bo vodila profesionalna šivilja. Poslušaj. 

K pogovoru v oddaji Nedeljski klepet smo povabili Sibilo Leskovec iz Grčarevca. Zanimala se je za športno smer študija, a se nenazadnje odločila za umetnost in delo z rokami. Zdaj, pri svojih 26 letih opravlja poklic, ki bi ga najprej pripisali moškim. Je mlada kamnosekinja in kiparka, ki prisega na domači apnenec.
Pravi, da so v času njenega študija v Sežani prevladovala dekleta. V tamkajšnji delavnici dela še danes. Leta 2022 je postala državna prvakinja v kamnoseštvu, na evropskem prvenstvu pa zasedla odlično četrto mesto. Trenutno najpogosteje izdeluje unikatne izdelke za dom in vrt ter nagrobne spomenike. Prepričana je, da so tudi ti lahko zanimiv oblikovalski izziv.

Na Pivškem so zadovoljni s tradicionalno čistilno akcijo »Očistimo Pivko«, v kateri so sodelovali številni prostovoljci iz vaških skupnosti. Letos je bil odpadkov nekoliko manj kot v preteklih letih, kar je spodbuden znak in kaže na večjo okoljsko ozaveščenost prebivalcev, ki so ob čistilni akciji tudi uredili javne površine v svojih domačih krajih,  Kljub temu pa se določeni vzorci onesnaževanja ponavljajo, so zapisali na občini.

Največ odpadkov so prostovoljci našli ob cestah in poteh, predvsem pločevinke, plastenke ter embalažo pijač in sladkarij. Velik del lažjih odpadkov, predvsem plastike, veter raznese v grmovje in ob vodotoke, kjer se nato zadržujejo v strugah potokov.

Pogost pojav ostaja odmetavanje odpadkov iz vozil, saj številni vozniki pločevinke in plastenke odvržejo kar skozi okno. Takšno ravnanje ni le neodgovorno, ampak kaže na pomanjkanje osnovnega spoštovanja do skupnega prostora.

Na več lokacijah so prostovoljci pobrali tudi večje kosovne odpadke, med drugim avtomobilske gume. Takšno ravnanje, so jasni v Pivki,  je toliko težje razumljivo, saj so v občini zagotovljene enostavne in dostopne možnosti za legalno oddajo odpadkov. Dobra novica pa prihaja iz Stare Sušice, saj tam večjih težav z odpadki ni.

Čistilna akcija ni bila namenjena le odstranjevanju odpadkov, temveč tudi ozaveščanju o pomenu odgovornega ravnanja z okoljem. Ker je bila zadnjo marčevsko soboto vremenska napoved negotova, bodo nekatere vaške skupnosti čistilno akcijo izvedle 11. aprila  

Vir in fotografija: Občina Pivka