V Celju je minuli konec tedna potekalo državno prvenstvo JKA Slovenije, na katerem je med mladinkami ponovno blestela Elma Lišinović iz Shotokan karate kluba Postojna. Sama je osvojila naslov državne prvakinje v katah, enako pa je uspelo tudi njeni ekipi – skupaj z Najo Ferfila in Niko Pahor iz Karate kluba Samurai Sežana. Dekleta so tako potrdila tudi naslov evropskih podprvakinj, ki so ga osvojile v lanski sezoni.

Elma z zmago potrjuje svoj nastop na prihajajočem Evropskem JKA prvenstvu, ki bo maja na Norveškem. Za vse tri tekmovalke je to potrditev, da trdo delo in ekipno sodelovanje prinašata velike rezultate. Več v prispevku.

V Hiši kulture v Pivki so 6. marca odprli razstavo mlade vizualne umetnice Klare Kracina, ki ustvarja na področju slikarstva, grafike, risbe, stripa in instalacije. V svojem delu raziskuje vsakdanje družbeno življenje, še posebej jo zanimajo vprašanja identitete, narodne zavesti, kolektivnega spomina in nostalgije. Pri tem pogosto izhaja iz popkulturnih referenc, ki jih likovno interpretira skozi dokumentarni pristop, kritično distanco in subtilno ironijo.
V tej luči je tudi tokratna razstava v pivški galeriji. Klara Kracina je v ospredje postavila telenovelo Esmeralda, ki zagotovo velja za najuspešnejšo telenovelo pri nas. Na razstavi je umetniški prikaz procesa ustvarjanja pop ikone, njenega spremljanja in nenazadnje tudi neizbežen padec v pozabo. Razstava bo na ogled do 27. marca. To soboto ob 10. uri v Hiši kulture v Pivki pripravljajo tudi otroško ustvarjalno delavnico.

21. marec je svetovni dan poezije. V Cerknici in na Rakeku vas knjižnice vabijo, da se potopite v svet Kettejevih pesmi, ki še danes navdihujejo bralce s svojo lepoto in filozofsko globino. Letos je tudi 150-obletnica rojstva Dragotina Ketteja, pesnika slovenske moderne.
Posebna priložnost bo to sredo, 18. marca na dogodku Besedna šal’ca, kjer bomo lahko ob čaju in prigrizkih obeležili tudi rojstni dan Srečka Kosovela, enega najbolj izvirnih glasov slovenske poezije. Sicer pa letos beležimo tudi 100-letnico njegove smrti. Praznovali pa smo tudi prvi nacionalni dan branja, 5. marca, v spomin na rojstni dan Mance Košir, ki nas opominja, da branje ni le navada, temveč temelj ustvarjalnega in razmišljajočega uma. O dogodkih smo se pogovarjali s knjižničarko Vesno Telič Kovač.

Na 36. Svetovnem gozdarskem prvenstvu, ki je med 13. in 15. marcem prvič potekalo v Sloveniji,  je slovenska reprezentanca dosegla zgodovinski uspeh – ekipno 3. mesto. To je najvišja ekipna uvrstitev Slovenije v zgodovini svetovnih prvenstev, je sporočila Srednja gozdarska, lesarska in zdravstvena šola Postojna

3. mesto je v Šentjerneju dosegla reprezentanca Slovenije v postavi Robert Čuk, Janez Meden in Žiga Švigelj v kategoriji profesionalcev, Florijan Felicijan v kategoriji pod 24 let ter Maša Kurent v ženski kategoriji. Ekipo je vodil Miha Kržič, strokovno pa jo je pripravljal trener Tomaž Ščuka. Vsi člani so bivši dijaki Srednje gozdarske, lesarske in zdravstvene šole Postojna, Janez Meden in Tomaž Ščuka pa sta na šoli učitelja gozdarstva. Skupno si je slovenska ekipa prislužila kar 10 medalj. 

Posebej izjemen dosežek je uspel Robertu Čuku, ki je osvojil skupno 2. mesto med posamezniki in tako postal svetovni podprvak. Nekdanji dijak šole Florijan Felicijan je v kategoriji U-24 osvojil tri posamične medalje in na koncu pristal na četrtem mestu, Odličen rezultat je dosegla  Maša Kurent, ki je na prvenstvu osvojila 4. mesto v ženski konkurenci, bila pa je najboljša v kategoriji podiranje dreves.

Ker je letošnje svetovno prvenstvo potekalo v Sloveniji, je imela domača reprezentanca posebno priložnost nastopiti z A ekipo (tekmovalno) in tudi z B ekipo (netekmovalno). V B ekipo sta se uvrstila kar dva sedanja dijaka gozdarstva Maks Rupnik in  Nuša Tomšič Mežnar.

 Strokovna revija Knjižnica, ki jo izdaja Narodna in univerzitetna knjižnica, je konec lanskega leta objavila raziskavo o uspešnosti slovenskih splošnih knjižnic. Strokovna analiza uspešnosti kaže, da se dve knjižnici iz regije uvrščata med 18 vodilnih knjižnici v Sloveniji. To sta Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica in Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica,  Mestna knjižnica Postojna in Knjižnica Logatec pa sta označeni kot knjižnici sledilki.

Kot je zapisal avtor raziskave Marko Ropret, je uspešnost splošnih knjižnic tesno povezana z mehkimi dejavniki, ki oblikujejo uporabniško izkušnjo. »Največjo pomembnost pri prehodu od sledilk do vodilnih knjižnic imata tako dejavnika, ki obravnavata število izvedenih prireditev knjižnice in izvedena  izobraževanja  uporabnikov.  Pomembna je tudi ustreznost knjižnične zbirke kot dejavnika na razpotju med tradicionalnimi in mehkimi dejavniki. Med manj izrazitimi razlikovalnimi dejavniki sta obseg razpoložljive uporabniške opreme in število objav knjižnic na družbenih omrežjih. To nakazuje, da opremljenost knjižnice sama po sebi ne zagotavlja vodilnosti, temveč sta pomembnejši vsebinska in programska usmerjenost.«

Indikatorji so tako bili stopnja dosega, intenzivnost uporabe gradiva in stopnja družbene vključenosti.