Do naslednjega tedna, ko v Slovenijo prispejo še glasovnice iz tujine in konzularnih predstavništev, so rezultati volitev v državni zbor še delni in neuradni, pa vendar je jasno, da bo v poslanske klopi prvič sedla Pivčanka Jana Gržinič iz vrst SDS.

Aktualna direktorica Zavoda za turizem Pivka, ima dolgoletno kariero v gospodarstvu, ki jo bo zanimalo tudi v državnem zboru. Domača je v lokalni politiki, tudi vodenje javnega zavoda ji gre dobro od rok. Veseli jo, da bo v državni zbor lahko prenesla vse svoje izkušnje “s terena”. Meni, da je to prednost. Poslušaj.

Foto: osebni arhiv 

V Ilirski Bistrici je bila v ponedeljek prva javna obravnava študije variant za avtocestno povezavo med Postojno in Jelšanami. Domačini so sicer pozdravili začetek postopka, vendar so bili kritični do predlagane trase, saj se ponekod preveč približa naseljem. Bojijo se hrupa, opozarjajo tudi na izgubo kmetijskih zemljišč.

 Avtocestni odsek bi bil glede na predlog dolg okoli 37 kilometrov, gradili pa naj bi ga v najmanj dveh delih. Prvi je predviden med Postojno in Ilirsko Bistrico, drugi pa med Ilirsko Bistrico in Jelšanami. Odsek bi povezal že zgrajeni del avtoceste na Hrvaškem s primorsko avtocesto, priključek nanjo pa je predviden v bližini sedanjega počivališča Studenec. Na trasi bi bilo več predorov in viaduktov. Na območju Občine Ilirska Bistrica je začrtan le en predlog za traso, v pivški in postojnski občini pa vrisane tri možne variante, avtorji dokumentov pa kot najbolj smiselno in realno ocenjujejo vijolično.  

Zelena varianta vključuje 2,2 kilometra premostitvenih objektov (mostov in viaduktov), nima pa predorov. Vijolična trasa, ki se formalno začne med Kilovčami in Merečami, nato pa proti severu preči občini Pivka in Postojna, predvideva 6,5 kilometra mostov in viaduktov ter približno štiri kilometre predorov.

Zaradi večjega števila in obsežnejših premostitvenih objektov in predorov bo gradnja v prvi etapi potekala od Postojne (priključek Hrastje) do Ilirske Bistrice pri Topolcu. Pri izkopih predorov bodo namreč nastajali viški materiala, ki jih bodo gradbinci sproti porabljali za gradnjo nasipov in premostitvenih objektov vzdolž trase. V drugi etapi bo potekala še gradnja od Ilirske Bistrice do Jelšan.

“Končno se je začelo premikati, avtocestni odsek je resnično potreben,” je v izjavi za STA povedal ilirskobistriški župan Gregor Kovačič. Poudaril je, da predvidena trasa skozi občino Ilirska Bistrica že dlje časa ostaja bolj ali manj enaka. “Zato je na območju naše občine le ena variantna rešitev,” je pojasnil. Kljub temu pa predvidena trasa prinaša nekatere novosti, med katerimi je tudi deviacija sedanje državne ceste. Celoten postopek priprave državnega prostorskega načrta, dokumentacije, odkup zemljišč in sama gradnja so sicer premaknjeni v prihodnje desetletje. 

Predlagani trasi nasprotujejo v Krajevni skupnosti  Jelšane, saj gre po njihovem po najbolj rodovitni zemlji in je premalo oddaljena od Dolenj in Jelšan. Predlagajo večji odmik proti železnici. V Kilovčah predlagajo dodatne pokrite vkope za lažje prehajanje živine, saj trasa prekinja dostope do kmetijskih površin. V več vaseh so želeli informacije, koliko se trasa približa prvim hišam in kakšne so možnosti za povečanje odmikov. Avtorji študij se zavedajo, da se trasa ponekod zelo približa naseljem, a so pojasnili, da lahko vsak dodatni ovinek ali drugače speljana krivulja spremeni pretok prometa in povzroči, da cesta ne ustreza več kriterijem avtoceste. Protihrupno zaščito nameravajo, kjer bo to mogoče, zagotoviti s protihrupnimi nasipi. Tudi župan dr. Gregor Kovačič je predstavnike MNVP, ministrstva za infrastrukturo, Darsa ter izdelovalcev dokumentov pozval, naj protihrupni zaščiti namenijo večjo skrb, kot jo predvidevajo predstavljeni dokumenti, predvsem pa naj bodo bolj ambiciozni pri postavljenih rokih za dograditev tega avtocestnega kraka.

Javna obravnava je bila namenjena zbiranju pripomb, ki bi jih lahko po analizi vključili v pripravo državnega prostorskega načrta. Po Ilirski Bistrici sta javni razpravi v kratkem napovedani še v občinah Pivka in Postojna. V Krpanovem domu bo 30. marca ob 16. uri, v Gasilsko-reševalnem centru Postojna pa 1. 4. ob 16.30. Pisne pripombe pa je mogoče ministrstvu za naravne vire in prostor posredovati do 10. aprila.  Država mora traso, ki ni pomembna le za regijo, ampak je načrtovana tudi na ravni EU kot del evropskih cestnih povezav, dograditi najpozneje do leta 2050. Celotna trasa je dolga 37 kilometrov, po teritoriju ilirskobistriške občine pa poteka v dolžini 16 kilometrov.

STA, Občina Ilirska Bistrica, MMP 

V Športnem centru Otočec je minuli konec tedna v organizaciji NTK Ljubljana in Namiznoteniške zveze Slovenije potekalo 35. državno prvenstvo za članice in člane v posamični konkurenci ter v dvojicah. V odsotnosti poškodovanega Darka Jorgića, ki je zaradi natrgane mišice odpovedal nastop, sta v posamični konkurenci naslov državnih prvakov osvojila Deni Kožul (Logatec) in Sara Tokić (Vrtojba). Kožul je prišel do četrtega zaporednega in skupno šestega naslova, Tokićeva pa je slavila tretjič zapored.

V nedeljskih finalih je Deni Kožul upravičil vlogo prvega favorita. Do polfinala ni izgubil niti niza, v finalu pa je s 4:0 premagal Petra Hribarja. »Veseli me, da sem NTK Logatcu znova priboril dva naslova državnega prvaka, sebi pa že šestega posamičnega in četrtega zaporednega. Zadovoljen sem z igro, ki sem jo prikazal v obeh dneh. Tudi Peter je igral zelo dobro in si zasluženo priigral finale, vendar sem bil sam bolj aktiven, zato sem lahko še toliko bolj vesel, da sem ubranil naslov,« je povedal novi-stari državni prvak.

Kožul je skupaj s Hribarjem slavil tudi v moških dvojicah, kjer sta po izjemno napetem finalu s 3:2 premagala dvojico Vovk Petrovski / Podobnik. »Finale dvojic je bil izjemno napet, saj sva se s Petrom rešila proti Mihi in Brinu, čeprav sva zaostajala že s 7:10. Gre za zelo kakovostna igralca, ki to potrjujeta tudi na mednarodnih turnirjih, zato sem vedel, da naju čaka zahtevna naloga – in finale je to tudi pokazal,« je po zmagi dodal Kožul.

V okviru prvenstva je predsednik NTZS Tomaž Kralj podelil tudi priznanja najboljšim na slovenski jakostni lestvici za sezono 2024/25. Med člani sta bila najuspešnejša Lara Opeka in Gregor Zafoštnik, priznanja pa so prejeli tudi najboljši v mlajših kategorijah.

V soboto je Otočec gostil tudi šesto državno prvenstvo za namiznoteniške igralce s Parkinsonovo boleznijo. V posamični konkurenci sta državna prvaka postala Renata Novak Zupančič in Jurij Kure, ki sta skupaj z ostalimi udeleženci znova dokazala, da ima šport izjemno moč povezovanja in vključevanja.

Vir in foto: NTZS 

Violinistka, skladateljica in pevka Ana Mezgec bo z zasedbo Nakána nastopila v petek zvečer v Krpanovem domu Pivka. V sodelovanju z Zavodom za turizem Pivka se obeta koncert 9-članske zasedbe, ki jo poleg Ane Mezgec spremljajo še Leon Firšt na klaviaturah, Jošt Lampret na basu, Gregor Hrovat na bobnih ter Tilen Stepišnik na kitari.
Na godalih bodo še Aleksander Rogina, Mirjam Šolar, Anastazija Krenn in Zala Vidic. Skupaj bodo predstavili album Gozd not. Tako bo glasba Nakáne končno prikapljala tudi na domača kraška tla in na svoj zapeljivo iskren način predstavila avtorski etno šanson, ki bo omehčal še najtrša apnenčasta srca.

Prejšnji teden so v Košani namenu predali otroški igrišči pri balinišču in pri blokih. Občina Pivka je v okviru projekta LAS v letu 2025 zgradila novo igrišče pri balinišču v Dolnji Košani ter posodobila obstoječa igrišča z dodatnimi igrali v Šmihelu in pri blokih v Dolnji Košani.

Skupna vrednost investicije je  bila slabih 65 tisoč evrov, skoraj 50 tisočakov je bilo z sredstev LAS v okviru Strategije lokalnega razvoja LAS med Snežnikom in Nanosom za programsko obdobje 2021–2027, ki se financira iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Kot so sporočili z občine, naložba predstavlja pomemben korak k izboljšanju kakovosti bivanja za najmlajše ter krepitvi skupnostnega prostora za druženje in igro.

Na vseh treh lokacijah so uredili nasipe za izravnavo terena in zatravili površine, v Dolnji Košani so postavili še varovalno ograjo in zasadili živo mejo. Povsod so postavili  nova igrala ter travne podlage.  Pri balinišču v Dolnji Košani je  novo igrišče s tremi igrali za otroke različnih starosti, med drugim gugalnico košaro za do 5 otrok (3–12 let). Igrišče pri blokih so posodobili z ravnotežnimi igrali, plezalno piramido za do 8 otrok (3–12 let), stolpom s toboganom za do 6 otrok ter ravnotežnim prehodom s čoki.

Foto: Valter Leban