Na Občini Pivka so podpisali pogodbo za dobavo in nadgradnjo treh manjših gasilskih vozil za gašenje gozdnih požarov za Prostovoljna gasilska društva Pivka, Košana in Palčje. Skupna vrednost znaša 348 tisoč evrov. Rok za dobavo je najpozneje do konca julija prihodnje leto. Pogodbo so na Občini Pivka podpisali župan Robert Smrdelj, predsednika društev Pivka in Košana Rok Sovdat in Danjel Boštjančič, namestnik predsednika palškega društva Tibor Lipec ter Tomaž Drobnič, direktor podjetja ASPC Drobnič avtoservisno prodajni center d.o.o. iz Podskrajnika pri Cerknici.
GVGP-1 je manjše terensko gasilsko vozilo, namenjeno prevozu gasilcev in opreme za gašenje gozdnih in travniških požarov ter intervencijah na težje dostopnih območjih. Vozilo je opremljeno s štirikolesnim pogonom, rezervoarjem za vodo, visokotlačno črpalko in navijalnikom. Modularna zasnova vozil pa bo razširila njihovo uporabnost tudi za druge vrste intervencij, predvsem pri naravnih in drugih nesrečah. Nova vozila bodo pomembno prispevala k večji operativni pripravljenosti gasilskih enot na območju občine, predvsem pri posredovanju ob gozdnih požarih in drugih intervencijah. Z Občine Pivka sporočajo še, da s to investicijo nadaljujejo vlaganja v razvoj in opremljenost gasilskih enot ter krepitev sistema zaščite in reševanja na območju občine.

Foto: Blaž Lenček

Ministrstvo za naravne vire in prostor je v prostorskem informacijskem sistemu oz. na spletnih straneh vlade javno objavilo študijo variant ter okoljsko poročilo za avtocesto med primorsko avtocesto pri Postojni in Jelšanami na meji s Hrvaško. Študijo variant oz. predinvesticijsko zasnovo sta že decembra 2024 izdelali podjetji LUZ in PNZ, nato pa dopolnili julija in novembra lani ter nazadnje februarja letos. Gradivo bo javno objavljeno do 10. aprila in je na voljo tudi v prostorih ministrstva za naravne vire in prostor ter na sedežih občin Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica. Javnost ima možnost v času javne objave podati predloge in pripombe. V Ilirski Bistrici, Pivki in Postojni bodo v naslednjih tednih organizirane tudi predstavitve za javnost, in sicer v Ilirski Bistrici 23. marca, v Pivki 30. marca in v Postojni 1. aprila.

Avtocestno povezavo že desetletja pričakuje predvsem lokalno prebivalstvo v obmejnem območju Ilirske Bistrice in krajih med primorsko avtocesto in mejo s Hrvaško, obenem pa predstavlja tudi edini še nedokončani del jadransko-jonskega avtocestnega koridorja. Trenutno tako regionalni cesti med Postojno in Jelšanami ter Kozino in Starodom prevzemata tudi velik del daljinskega prometa iz osrednje Slovenije proti Reki, v poletnem času pa tudi turistične tokove v smeri Kvarnerja. So pa pred leti na obeh povezavah zaradi varnosti uvedli določene omejitve daljinskega tovornega tranzitnega prometa.

Načrtovana avtocestna bo po navedbah pristojnih omogočila preusmeritev daljinskega cestnega prometa na sodobno, varno in zmogljivo prometnico. Bistveno se bodo izboljšale prometne razmere na državnih cestah na območju, razbremenjene bodo obstoječe prometnice ter izboljšani prometna varnost in kakovost bivanja v naseljih, skozi katera poteka daljinski promet. Študija variant predvideva tri variante povezave do Jelšan. Vse imajo izhodišče v načrtovanem novem razcepu Hrastje med Postojno in Razdrtim, severovzhodno od naselja Orehek. V neposredni bližini je obstoječe počivališče Studenec, ki ga bi bilo treba prestaviti na novo lokacijo, in sicer proti Razdrtemu. Nato pa je potek treh variant v prvi polovici severnega dela nekoliko drugačen, saj bi dve v delu potekali bolj vzhodno, ena pa nekoliko bolj zahodno. Vsaka je na tem delu, kjer se razlikujejo, dolga približno 21 kilometrov.

V južnem delu pa imajo vse tri skupni potek v dolžini približno 16 kilometrov. Povezava bi se zaključila na meji s Hrvaško, kjer bi se navezala na hrvaško avtocesto med Reko in Rupo. Skupna dolžina različnega poteka vseh variant je tako približno 37 kilometrov. Predmet obravnave so poleg avtoceste tudi druge prostorske ureditve, povezane z gradnjo in delovanjem nove prometne povezave. Predvidenih je več predorov, viaduktov, pokritih vkopov in priključkov.

(STA)

Anton Šepec iz Loške doline se je rodil leta 1938. Po poklicu je kamnosek, a pravi, da se je hitro začel spogledovati s kulturnim ustvarjanjem. Domačini ga poznajo kot amaterskega režiserja in igralca, skozi desetletja pa je napisal tudi številne pesmi.
Prvo z naslovom Uči se, je napisal že v tretjem razredu osnovne šole. Sledile so še številne druge in nabralo se jih je toliko, da jih je po dolgem prepričevanju krajanov in prijateljev izdal v pesniški zbirki. To soboto jo bo predstavil v kulturnem domu v Starem trgu pri Ložu.

Pred začetkom letošnje letalske sezone so se člani Aerokluba Postojna zbrali na rednem občnem zboru in pregledali svoje delo v preteklem obdobju in sprejeli smernice za prihajajočo letalsko sezono. Iz poročila upravnika letalske šole Boštjana Rudolfa je bilo razvidno, da je bila lanska sezona v letenju nekoliko slabša v primerjavi z letom prej predvsem zaradi srečanja ljubiteljev Citroenovih spačkov na postojnskem letališču in temu primerno sanaciji poletno-pristajalne steze.
Kljub temu so se člani udeležili več tekmovanj in na državnem prvenstvu v jadralnem letenju zasedli v kategoriji odprti razred odlično 3. mesto. V letošnjem letu so si zadali smele načrte, ki jih je članstvu predstavil predsednik kluba Sandi Kavalič. Dolgoročna vizija Aerokluba Postojna pomemben poudarek daje na šolanju mladih pilotov, znižanju stroškov letenja in ciljnem motiviranju članstva z delom, ki ohranja v klubu življenje tako mladih kot starejših. Povečanje števila motornih letal bo pilotom nudilo možnost napredovanja v letenju z ultralahkim letalom, možnost aerozaprege, rutnega letenja in predvsem zagotoviti varnost tako v zraku kot na samem letališču.

Danes je gregorjevo. Dan, ko se po ljudskem izročilu ženijo ptički, velja za dan zaljubljencev in simbolizira tudi prvi pomladni dan. To so v preteklosti cenili obrtniki, saj jim ni bilo treba več delati ob umetni svetlobi. Na to nas spominjajo gregorčki, različno oblikovale lučke, ki jih na predvečer praznika spuščamo v vodo. 

Na Logaškem pa so okoli Gregorjevega  že v 19. stoletju pripravljali sejem, predhodnik današnjega Gregorjevega sejma, je povedal Matjaž Kurent iz Komunalnega podjetja Logatec, ki sejem organizira ob podpori domače občine. Ugotavlja, da so se po dolgi zimi ljudje prvič množično družili in danes ni nič drugače. Trudijo se, da je vsebina sejma zelena in čim bolj trajnostno naravnana. Dogodek Logatčanom pomeni veliko, saj njegov program oblikujejo šole, vrtec in društva. Piko na i pa bo letos dodal nastop skupin Ansambla Firbci. Poslušaj. 

Foto: arhiv Občine Logatec