Jutri od 15. ure dalje bo v Krpanovem domu v Pivki Nepalski večer, ki ga pripravlja družba Sangai. Nepalci, ki delajo na Pivškem, bodo predstavili svojo kulturo, kulinariko in glasbo. Predvajana bosta dva kratka dokumentarna filma o skupini Nepalcev, ki je nastanjena na Kalu. Obeta se tudi predavanje alpinista Vikija Grošlja.
Namen dogodka je ustvariti prostor za srečanje, medsebojno razumevanje in odprt medkulturni dialog. V studiu smo gostili Martina Godino, ki je članom nepalske skupnosti odprl vrata svojega doma in stkal močne vezi ter Santosha Adhikarija, ki na Kalu biva približno leto dni.

Mobilna in spletna aplikacija Občina Cerknica ponuja vir informacij o dogajanju v občini. Uporabniki prebirajo novice, izvedo več o dogodkih. Svoje mesto imajo opozorila, v aplikaciji so navedena tudi mesta, kjer so defibrilatorji.

Po novem pa aplikacija vsebuje tudi objavo delovnih mest. Objava je brezplačna, prednost pa imajo podjetja iz občine Cerknica. Poslušaj. 

Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica bo danes ob 18. uri v Žnideršičevi dvorani Doma na Vidmu predstavilo Aleksandra Ličana. Letos mineva 150 let od rojstva tega podjetnika, trgovskega potnika, sodavičarja in pustolovca.

Njegov oče, tudi Aleksander, je bil v Ilirski Bistrici trgovec in župan, pradeda Matijo pa poznamo kot enega glavnih pobudnikov za  ustanovitev čitalnice leta 1864 v Ilirski Bistrici.  Aleksander Ličan se je v Ljubljani izučil trgovanja, leta 1914 pa so ga vpoklicali v vojsko. 7-letno odsotnost od doma je popisal v knjigi Spomini iz Sibirije. Za preživetje se je udinjal kot trgovec in zdravilec, med dolgim čakanjem na ladjo, ki bi ga odpeljala domov iz Vladivostoka, pa je precej zaslužil. Vrnil se je v drugo državo, Ilirska Bistrica je bila že na italijanski strani rapalske meje, v njej pa veliko italijanskih vojakov. Trgovski potnik za stroje za izdelavo sodavice in oranžade, je postavil delavnico in se izdelovanja obeh pijač lotil sam. Leta 1927 je začel zidati kinodvorano in jo naslednje leto tudi končal, je zapisalo društvo. Zaveden Slovenec in njegova družina sta občutila težo italijanske okupacije. Tudi svoje spomine je moral leta 1936 izdati v Ljubljani, saj je bilo na Primorskem tiskanje slovenske knjige nemogoče. Njegove spomine iz Sibirije je pomagal urediti moč njegove nečakinje, pisatelj Ivo Lah. Aleksander Atek Ličan je umrl maja leta 1943.

Kot zanimivost povejmo, da bo predstavitev v Žnideršičevi dvorani, poimenovani po Antonu Žnideršiču, s katerim je bila poročena Ema, sestra Aleksandra Ličana.

 Včeraj se je za vernike muslimanske vere pričel postni mesec – ramazan. Vernikom je lepe želje tudi letos namenil tukajšnji imam Fahrudin Smajić.

V ilirskobistriški knjižnici bo predstavitev nove monografije Z besedami stkana bližina: pisma družin Šušmelj in Kosič med Egiptom in Primorsko. V središče postavlja dopisovanje med Zofijo Šušmelj in Francem Kosičem ter njunima družinama, ki se je odvijalo med letoma 1935 in 1946.
Ohranjena pisma predstavljajo ohranjen zasebni arhiv, ki odpira pot do novih spoznanj o življenju Slovencev v izgnanstvu, v vojni in v razpršenosti med Primorsko in Egiptom. Osvetljujejo določene vidike vsakdanjega življenja, ki so bili doslej manj obravnavani, zaradi pomanjkanja virov. Po predstavitvi monografije v Ilirski Bistrici, jo bosta urednika prihodnji teden predstavila še v Novi Gorici.