Društvo za bivanje v cvetju Vrčica iz Ilirske Bistrce se bo jutri pridružilo vseevropski pobudi Dobimo se na vrtovih. Ker ima mesto pod Snežnikom botanični park, je dogodek, ki se bo od 15. ure dalje odvijal pri občinskem poslopju, poimenovalo dobimo se v Kindlerjevem parku.

Društvo pa se je sprva želelo imenovati Vrtnica, a članice so se odločile za vrčico, rastlino s Snežnika, saj željo to zvončičevko in s tem domačo botanično bogastvo predstaviti širši javnosti. Predsednica društva Tanja Jagodnik je povedala, da želijo tudi ozeleniti domače mesto in ga okrasiti s cvetjem ter rako nadaljevati  delo, ki ga je pred desetletji zastavil gozdarski in hortikulturni strokovnjak Viljem Kindler. Društvo Vrčica bo pripravilo voden ogled Kindlerjevega botaničnega parka, se na različne načine posvetilo vrnicam, cvetju, drevesom, otrokom in glasbi. Kako? Poslušaj. 

Četrtega junija so v Kosovelovem domu Sežana odprli razstavo Energije svetlobe in teme, ki povezuje bele in črne slike. V svojih delih si akademska slikarka Tanja Špenko postavlja vprašanja o človekovem bivanju, raziskuje večne analogije življenja, se ukvarja z odnosom človekova do narave, pa tudi s samo naravo. Kulturni center krasa v prvem delu meseca vabi na več plesnih predstav. Predstavilo se bo Plesno društvo Mavrica, obeta se 4. dobrodelni plesni festival, pravi spektakel prirejajo plesalci društva Salice Verde.
Bogat glasbeno obarvan junij bodo v Sežani pripravili Helena Blagne, skupini Prizma ter Pepel in kri, Vokalna skupina Kresnik z Glasbenim društvom InMusic ter priljubljeni zasedbi Batista Cadillac in Masharik. Kosovelov dom Sežana že napoveduje tudi poletne kino večere, ko bodo projekcije v juliju preselili na ploščad pred domačim hramom kulture. Tam bo v začetku prihajajočega meseca gostoval festival uličnega gledališča.

Rock skupino Prisluhnimo tišini je leta 1993 ustanovila peterica fantov iz Rovt, med njimi tudi zdajšnji frontman skupine Niet Borut Marolt – Dodi. Po več kot dvajsetih letih so se v nekoliko prenovljeni ekipi ponovno zbrali v domačem kraju in napovedali nepozaben koncert. Marolt je zanimanje vzbudil z objavo stare fotografije skupine na omrežju Facebook.
“Vse stare komade bomo odigrali, razen enega,” je Marolt povedal naši logaški dopisnici Kseniji Mlinar. Pogovorila se je tudi z organizatorko dogodka, predsednico Športnega društva Kovk Rovte Jerico Cigale in jo povprašala o pripravah in obetih od koncerta. Prav ona je tista, ki je izrazila veliko željo, da skupino zopet pripelje na prizorišče v Rovtah.

V prostorih logaške obrtne zbornice je minuli teden potekal zanimiv strokovni posvet o izzivih in priložnostih logaškega turizma, med gozdovi, travniki in polji, v objemu zelene narave.  Namen dogodka je bil nadaljevati lansko razpravo o razvoju turizma na Logaškem, saj je tako izzivov kot priložnosti na tem področju še veliko.

Bogdan Lipovšek, strokovnjak na področju turizma in dolgoletni direktor Hotela Union, je med drugim izpostavil videz, da turizem v Sloveniji cveti, fizični kazalci nenehno rasejo, a noben od teh ne pove ničesar po poslovanju, zato je treba turizmu dodati finančne kazalce. Turizmi na podeželju, ki so nosilci slovenskega turizma, po njegovem mnenju ostajajo prezrti.  

To, kar je za marsikoga »na koncu sveta«, je za druge začetek nečesa novega, drugačnega, pa je poudarila dr. Staša Mesec ob predstavitvi projekta Robidišče kot ustvarjalni poligon ali kako so zgradili več kot le počitniško hišo. Majhni  vasici na skrajnem zahodu Slovenije sta skupaj s soprogom s povezovanjem preteklosti s prihodnostjo s skoraj izključno lastnimi sredstvi vdihnila novo življenje.

Da bi spodbudila razmislek potencialnih organizatorjev, je kot zadnja govornica nastopila mag. Tina Kociper s Fakultete za turistične študije Univerze na Primorskem, ki je spregovorila o prireditvah kot vzvodu trajnostnega razvoja turizma v Občini Logatec. Večer se je nadaljeval z živahno razpravo in druženjem na zborničnem zelenem vrtu.

Po predvidevanjih naj bi se še ta mesec začela gradnja semaforiziranega križišča v Zalogu. Prebivalci te ulice, nekoč samostojnega naselja, na koncu Postojne v smeri Pivke si ga želijo že dolgo.

Vozil je na glavni cesti iz leta v leto več, zato se vse težje vključujejo v promet. Dela bodo trajala eno leto. 30 odstotkov investicije bo pokrila Občina Postojna, preostali delež pa Direkcija RS za infrastrukturo. Poslušaj. 

Foto: arhiv Občine Postojna