Dedkov Mrazomobil je tik pred božičem prestal tehnični pregled, danes pa bo zapeljal po notranjskih vaseh. Potujoča podokniška gledališko-glasbena karavana bo krenila na pot ob 16. uri na Knežjih Njivah v Loški dolini.
V nedeljo bo karavana vozila od Pudoba do Ograd, v ponedeljek od Babnega Polja do Šmarate, na poti bo vse do vključno torka, ko se bo letošnja pot sklenila na ploščadi pred Kulturnim domom Cerknica.

Društvo žena in deklet na podeželju Ostrnice je svoje delovanje začelo v letu 2008. Pred tem so se kmečke žene iz Loške doline sestajale v Cerknici, takrat pa so si med drugim tudi zaradi želje po samostojnem ustvarjanju, ustanovile svoje društvo.

Prva predsednica je bila gospa Ana Zakrajšek, od leta 2022 pa mu predseduje Saša Knavs, s katero smo tokrat v oddaji Društvo za družbo spoznavali Društvo žena in deklet na podeželju Ostrnice Loške doline. Članice sodelujejo tudi pri krožku različnih ročnih del. Dejavnosti, ki jih počnejo, ne vključujejo samo samo peko in kuhanje, temveč tudi druženje in navezovanje stikov z ljudmi s podobnimi mišljenji. Prisluhnite.

Foto: Društvo žena in deklet na podeželju Ostrnice

Simfonični orkester Cantabile nocoj nadaljuje tradicijo božičnih koncertov v Ljubljani, letošnji bo že enajsti. Na koncertu bo krstno izvedena nova skladba skladatelja in člana orkestra Abela Modica v kateri bo idrijski orgličar Miro Božič igral na neandertalčevo piščal.
Ustvarjalci koncerta se bodo v programu poklonili tudi 200. obletnici rojstva Johanna Straussa, kralja valčkov in mojstra dunajske elegance. Obogatili ga bodo še izjemna pevska solista sopranistka Mojca Bitenc Križaj in baritonist Domen Križaj ter Ajda Gutnik, nagrajenka Mednarodnega tekmovanja Matije Bravničarja. Ponovitev koncerta bo 4. januarja v Logatcu.

Postojnska godba 1808 svoj božično-novoletni koncert tradicionalno pripravi na Štefanovo, oziroma na praznični 26. december, dan samostojnosti in enotnosti. Godbeniki v športno dvorano Osnovne šole Antona Globočnika vabijo ob 18.30. Za njimi je pestro leto, ki ga je zaznamovala predvsem udeležba na 43. tekmovanju slovenskih godb.
Na letošnjem tekmovanju so osvojili zlato odličje v 2. težavnostni stopnji. Program današnjega božično-novoletnega koncerta ne bom minil brez zimzelenih klasik. Dirigentsko palico bo vrtel Primož Petohleb. Koncert bo povezoval Blaž Frank, ki se je v tej vlogi že večkrat preizkusil.

Letos mineva 200 let od uvedbe prve javne železnice, na Slovenskem pa so pred 120 let dokončali Bohinjski predor, ki je s  6327 metri pa je še vedno najdaljši predor v Republiki Sloveniji. Pri gradnji so uporabljali najsodobnejša transportna sredstva – vlake; na obeh straneh so zgradili sistem ozkotirnih prog tirne širine 600 milimetrov ter kupil štiri lokomotive: Triglav in Bohinj, ki sta vozili na bohinjski strani predora, ter Podbrdo in Bača, ki sta vozili na primorski strani.

 Park vojaške zgodovine v Pivki se je z zgodovino železnic srečal posredno, saj so tam so leta 2022 postavili stalno razstavo »Boj v zaledju strelskih jarkov: vojaški transport na soški fronti«.  Raziskovanje transporta med prvo svetovno vojno je tako postala stalna raziskovalna tema v Parku vojaške zgodovine, pri čemer so naleteli tudi na lokomotivo tirne širine 600 milimetrov z oznako RIIId 481, za katero se je izkazalo, da je nekdanji Triglav, ki je v letih 1902–1906 sodeloval pri gradnji Bohinjskega predora in Bohinjske proge. Ko so odprli progo, so jo, tako kot prestale tri, prodali. Med vojno je vozila bodisi na vzhodni fronti ali pa nekje v notranjosti cesarstva, ugotavljajo v PVZ. 

Po koncu vojne je Triglav kupil zasebni lastnik in ga uporabil pri gradnji železniške proge Peggau–Übelbach v Avstriji. Leta 1920 so jo prepeljali na Madžarsko, kjer je vvozila po gozdnih železnicah. V začetku šestdesetih let so jo na progi izpodrinile dizelske lokomotive, Triglav pa je postal stacionarni grelni kotel na eni izmed postaj. Leta 1972 je postal last Madžarskega transportnega muzeja,. Ker je bila dolgo zunaj, je bila v slabem stanju, a  Madžarsko združenje prijateljev ozkotirnih železnic jo je rešilo pred propadom. Danes blizu bližini slovaško-madžarske meje vozi turiste, Park vojaške zgodovine pa se je povezal z njenimi skrbniki.  Dogovorili so se, da bodo čez dve leti skupaj proslavili 125-letnico lokomotive Triglav.

Vir in fotografija:  Boštjan Kurent, PVZ