V februarju smo gostili Rebeko Marolt, mamico male Lore. Skoraj triletna deklica ima izjemno redko gensko bolezen – sindrom GAND. Po svetu ga ima le nekaj več kot 400 otrok, v Sloveniji pa sta trenutno le dva primera. Družina si prizadeva za razvoj genske terapije, ki bi deklici pomagala, da bi nekoč hodila, se igrala, morda celo govorila. Zbiranje sredstev za terapijo – kar milijon evrov – bo potekalo predvidoma dve leti. V družini upajo, da jim bo večino uspelo zbrati do konca letošnjega leta.

Postojnski center za krepitev zdravja razvija preventivne programe in jih izvaja v primarnem zdravstvenem varstvu ter lokalni skupnosti. Center za krepitev zdravja želi svojo prisotnost krepiti tudi v vaseh, ki so od matičnega zdravstvenega doma nekoliko oddaljene. V ta namen izvajajo tako imenovane posvetovalnice v lokalni skupnosti za krepitev zdravja.
Zdravstveni delavci so v juliju obiskali že več vaških kulturnih domov v občini Postojna, v sredo ste vabljeni v Vaški kulturni dom Studeno, v četrtek pa še v Vaški kulturni dom Slavina. Obe posvetovalnici bosta med 8.30 in 10. uro dopoldne. Posvetovalnice bodo kasneje tudi na Pivškem, prva bo že 31. julija.

V današnjem nedeljskem klepetu pa nam družbo dela duo. Janja in Bernard Mlakar s posestva Bajer v Loški dolini živita po načelih, ki jih zapoveduje narava in ljubeče skrbita živali. Pri njima je kot v pravljici. Na starodavni kmetiji, ki je v življenje v Bajerju vpeta že tristo let, družina stopa na pot vse večje samopreskrbe. Osupljiva je okolica, po bajerju je kmetija tudi dobila ime. Zgodba sega že v leto 1726. Že 9 generacij se ukvarjajo z živalmi in naravo, svoje dodata tudi mlin in žaga. Vse skupaj deluje kot kulturni spomenik lokalnega pomena.

Zanju je pomembno, da obiskovalci najdejo povezavo s tistim, kar so pozabili. Janja in Bernard imata tudi zeliščni vrt na vrhu Javornika, v kravjem hotelu hranita živali z izbranimi žiti in predvajata zdravilne pesmi. Predvsem sta znana po vzreji goveda Wangus in eno vrsto najmanjšega goveda na svetu, pa tudi istrsko Mandulo. Imata celo najmanjšo vrsto kokoši na svetu. Več v prispevku.                                      

S koncertom udeležencev poletne šole se danes popoldne zaključuje 12. teden kitare v Postojni. Organizator Društvo Kitarza poleg koncertov, predavanj in mojstrskih tečajev, v okviru festivala pripravlja tudi poletno šolo za učence nižjih glasbenih šol. Na pogovor pa smo povabili kitaristko Ano Gorjanc, prvonagrajenko 53. tekmovanja TEMSIG.
Minuli ponedeljek je na festivalu pripravila polovični koncert v postojnski župnijski cerkvi. Ana Gorjanc je tudi del ožje organizacijske ekipe festivala. Kako pa jo je zaznamoval mednarodni festival kitare? Poslušaj.

Fotografija: Bolgar David Dyakov (na levi) in kitaristka Ana Gorjanc (na desni)

V Sloveniji je prvič doslej potrjena prisotnost novega serotipa bolezni modrikastega jezika, serotipa 8. Na podlagi kliničnega suma pri ovcah v dveh obratih na ilirskobistriškem območju in pozitivnih rezultatov laboratorijskih preiskav, ki jih je opravil Nacionalni veterinarski inštitut, je uprava za varno hrano bolezen modrikastega jezika, serotip 8 danes uradno potrdila.

Ta serotip bolezni modrikastega jezika v Sloveniji do sedaj še ni bil ugotovljen, sta pa v letošnjem letu izbruhe prijavili Grčija in Severna Makedonija, v lanskem letu pa tudi Italija, so sporočili iz uprave. Ob pojavu bolezni posebnih ukrepov ni, prav tako ne specifičnega zdravljenja, so še pojasnili. Svetujejo pa izvajalcem dejavnosti oziroma imetnikom živali preventivno cepljenje živali proti ugotovljenim serotipom bolezni modrikastega jezika, to je 4 in 8.

Za bolezen modrikastega jezika so dovzetni domači in divji prežvekovalci. Najpogosteje prizadene ovce. Zanjo so značilne spremembe na ustni in nosni sluznici ter roževini parkljev, povzroča pa jo virus, ki ga širijo nekatere vrste krvosesnih mušic.

(STA)