Nekdanja mitnica v Senožečah bo poleti zaživela kot Muzej tovorništva in prevozništva. Kot je sporočila Občina Divača, se dela približujejo zaključni fazi. Med pomembnejšimi koraki pri ohranjanju zgodovinske avtentičnosti stavbe so tudi restavratorski posegi na izvirnih kovinskih in kamnitih elementih.

Pod strokovnim vodstvom usposobljenih restavratorjev čistijo, stabilizirajo in ščitijo izbrane dele železnih ograj, nosilcev ter dekorativnih detajlov, ki izvirajo iz časa, ko je mitnica služila kot pomembna točka nadzora in pretoka blaga. Posebno pozornost namenjano kamnitim portalom in okenskim okvirjem. »Ti posegi niso le pomemben del fizične prenove objekta, ampak ključen prispevek k ohranjanju kulturne dediščine, ki bo obiskovalcem muzeja omogočil neposreden stik z avtentičnimi elementi preteklosti,« so zapisali na občini.

Že lani aprila so ob odstranjevanju ometov odkrili poznorenesančne oziroma baročne freske, ki jih je odgovorni restavrator odstranil in deponiral. Freske med drugim vključujejo motiviko izgona iz raja, različnih figur, rastlinske vitice. Po restavriranju jih bodo vrnili na zidove, kjer so jih našli. Za obnovo bo treba odšteti skoraj tri milijone evrov.  Ministrstvo za kulturo je iz Načrta za okrevanje in odpornost  zagotovilo skoraj 1,6 milijona. 

Stara mitnica bo po prenovi širši domači in tuji javnosti predstavljala zgodovinski pomen tovorništva in prevozništva v Senožečah ter širšem območju, bližnja Kotlarjeva hiša pa bo nudila prostor za oddih in gostinsko ponudbo.

Foto: arhiv Občine Divača 

Čeprav se veliko pogovarjamo o zelenem prehodu, se lahko vprašamo, ali ga bo posodobitev primorske železnice res prinesla za vse ali pa bo le poskrbela za hitrost vlakov. Državni prostorski načrt želi pospešiti potovalno hitrost, za kar bo ponekod treba spremeniti traso proge, ukinja pa železniški postaji Verd in Planina.

Zaradi ukinitve slednje niso ogorčeni le prebivalci Laz pri Logatcu in tamkajšnjega zaselka Ravnik, tudi občina meni, da gre za nespametno potezo. Potnikov tam ni veliko, a če bomo v prihodnosti res več uporabljali javni potniški promet, potem bi bila ta postaja predvsem zaradi izletnikov pomembna, meni župan Berto Menard. Poslušaj. 

Fotografija je simbolična 

Vsestranska ustvarjalka, slikarka, oblikovalka in šahistka Sonja Butina (znana tudi kot Sonja Strle) z zanosom gleda na življenje in izkušnje. Pronicljivo spremlja dogajanje okrog sebe in iskreno pove, kaj ima rada in kaj jo navdušuje. Tako je naslovila tudi svojo pregledno razstavo v galeriji v Podcerkvi v Zavodu Ars Viva. Zelo rada ima tudi glasbo.

Že vrsto let je članica Likovnega društva Pa-leta in šahovskega društva v Loški dolini. Njeni umetniški motivi obsegajo glasbo, družino, šport in odprt pogled na življenje. Ukvarja se tudi z butičnim kmetovanjem, predvsem so ji pri srcu jabolka in kutina. Svetovno glasbeno produkcijo je dodobra raziskala na spletu, malo vadila klavir in tudi kitaro. Ukvarjala se je tudi s športom in ohranja radovednost. Več v prispevku.

Snežniški teki niso le ilirskobistriški tekaški praznik. H gibanju in druženju spodbujajo vse generacije in so izjemna promocija lepot Snežniške planote tudi izven meja Slovenije, ne samo domače občine.

tekaško društvo Bistrc bo v soboto, 14. junija,  pripravilo tri proge za člane, dolge 10, 17 in 31 kilometrov, teke za osnovnošolce, pohod in animacijo za otroke. Parkirišče na Črnih njivah bo brezplačno, tekmovalci se bodo okrepčali s toplim obrokom. Več v posnetku. 

Ob prihajajočem 12. juniju, prazniku Občine Cerknica, so v petek zvečer v Kulturnem domu Cerknica podelili občinska priznanja in razglasili častnega občana. To je postal starosta, soustanovitelj in častni predsednik Pustnega društva Cerknica Miro Jenček. Pisal je zgodbo, ki je iz lokalne tradicije zrasla v enega najbolj prepoznavnih kulturnih dogodkov v Sloveniji. Z vizijo, predanostjo in neomajno voljo je postavil temelje sodobnega karnevala, ki presega meje občine in regije ter postaja simbol Notranjske. Cerknico je zaznamoval tudi kot športnik, glasbenik in podjetnik.    

Najvišje občinsko priznanje 12. junij sta prejela Milivoj Matković in Vekoslav Kebe.  Milivoj Matkovič se z izjemno predanostjo posveča kulturnemu, vzgojnemu, organizacijskemu in glasbenopedagoškemu delu. Pod njegovim 37-letnim vodstvom je Glasbena šola Frana Gerbiča Cerknica postala prepoznavna v Slovenskem prostoru, številni učenci priznani glasbeniki. Na njegovo pobudo sta izšli dve knjigi o Franu Gerbiču, Matković pa je bogatil tudi društveno glasbeno življenje v občini. 

Vekoslav Kebe pa je priznanje 12. junij prejel za ustanovitev Zavoda Jezerski hram in izjemen prispevek k ohranjanju naravne in kulturne dediščine Cerkniškega jezera.   Zavod Jezerski hram letno obišče več kot 10.000 obiskovalcev, ki jih navdušujejo živa maketa jezera, multimedijske predstavitve, etnološki park, zbirke in razstave, ki jih je Kebe zasnoval in soustvaril. Njegovo delo temelji na izobraževanju, ozaveščanju in ohranjanju – vrednotah, ki jih je dosledno udejanjal skozi desetletja, tako kot je ohranil posebno nesnovno dediščino, veščino izdelave jezerskega čolna.

V Cerknici so podelili tudi zlati taborski znak ter več srebrnih in bronastih. Za več kot 50-letno udejstvovanje v Godbi Cerknica in delovanje v Društvu upokojencev Rakek, je zlati taborski znak prejel Franci Albreht.

Srebrne taborske znake so prejeli: urednik knjige o Pustnem društvu Cerknica Točno okoli 12.32 Andrej Šparemblek, Aljaž Červek, ki je ob pustnem društvu posnel dokumentarni film, naravoslovni fotograf Zoran Vidrih in mentor ter tekmovalec v gozdarskih disciplinah s SGLZŠ Janez Meden. Žiga Švigelj, ki se tudi udeležuje tovrstnih tekmovanj, pa je prejel bronast znak. Kar dva bronasta taborska znaka sta odšla v taborniški Rod Jezerska ščuka, Razveselila sta se ju Luka Ileršič in Matej Zakrajšek. Bronasti znak  je prejel tudi član Območnega združenja Rdečega križa Boris Krašovec.

Praznovanje se je nadaljevalo s koncertom na parkirišču Trikotnik, kjer bo koncert tudi danes zvečer, že od 10. ure dalje pa bo danes tam Dan zaščite in reševanja. 

Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica