Škocjanske jame niso samo naša, pač pa tudi svetovna dediščina, na fotografijah jih lahko do 4. marca občudujemo v Knjižnici Makse Samsa v Ilirski Bistrici. Njihov avtor je naravovarstveni nadzornik v Parku Škocjanske jame Borut Lozej.

Kot je povedal, jame občuduje že od otroštva, jamarskemu društvu pa se je pridružil v študentskih letih in se hitro lotil tudi fotografiranja. Začel je z dokumentarno fotografijo, svoje mojstrstvo pa v letih tako izpopolnil, da je bil za umetniške fotografije podzemnega sveta večkrat nagrajen doma in v tujini. Razstavo, ki je na ogled v Ilirski Bistrici, je naslovil Odstiranja. “Ker v jamah ni dnevne svetlobe, jih osvetljujemo in s tem vedno nekaj odstremo.” Poslušaj.  

Statistični urad RS je v sredo objavil nove podatke o slovenskih statističnih regijah. Primorsko-notranjsko regijo sestavljajo občine Cerknica, Loška dolina, Bloke, Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica. V njej je leta 2022 živel najmanjši delež celotnega prebivalstva Slovenije, 2,5 odstotka. Med vsemi je naša regija najredkeje poseljena, na kvadratni kilometer živi 37 ljudi.

Po površini je največja občina v regiji Ilirska Bistrica, ki obsega tretjino regije in je druga največja občina v državi, največ prebivalcev, skoraj tretjina, pa je živelo v občini Postojna.

Stopnja delovne aktivnosti je bila v naši regiji najvišja, in sicer 73,4-odstotna. Največja je bila tudi razlika med stopnjama delovne aktivnosti po spolu. Pri moških je bila 78,6-odstotna, pri ženskah pa 67,5-odstotna.

Objavljamo sporočilo za javnost, ki so ga poslali iz štaba CZ za Notranjsko.

SPOROČILO ZA JAVNOST – ODZIV POVELJNIKA CZ ZA NOTRANJSKO SANDIJA CURKA NA PISMO, KI GA JE JAVNOSTI PREK ODVETNICE POSREDOVALA DRUŽINA ŽGAJNAR GLEDE IZJAVE SANDIJA CURKA IZREČENE V ČETRTEK, 22.2.2024:

»Žal je človek pokazal svojo neumnost in to narava zelo težko sprejema.«

ODZIV SANDIJA CURKA:

Mojo izjavo si družina napačno razlaga. Ne nanaša se direktno na lastnika kmetije Žgajnar, ampak sem govoril na splošno o človeški neumnosti, ki pripelje s svojimi dejanji do tega, da narava na koncu nosi posledice naših napačnih ravnanj. Živimo v času, ko imajo v interesu kapitala, naša ravnanja   negativne posledice v naravi in s tem sami sebi uničujemo življenjski prostor. Govoril sem torej generalno o človeku in ne osebno o gospodu Žgajnarju.

V pristojnosti inšpekcijskih služb in policije pa je iskanje odgovornosti za dejanje, ki se je zgodilo in posledice katerega so že vidne v naravi.

Dejstvo je, da se je ekološka nesreča zgodila na kmetiji Žgajnar. Prizadela je njihovo družino in njihovo dejavnost, a tudi naravo, ki bo zdaj nosila posledice. Na tem primeru se lahko naučimo, kako potreben je stalni nadzor inšpekcijskih služb, če želimo ohraniti naravo tudi za naše zanamce.

Danes ob 14. uri smo prejeli informacijo z Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni, da je voda z visokimi koncentracijami gnojnice že pritekla do Malega Otoka. Pričakuje se, da bo danes v nočnih urah ali jutri zjutraj v reki Pivki pred Postojnsko jamo. Zaskrbljenost vzbujajo tudi podatki, da je vsebnost kisika v reki Nanoščici izredno nizka in da so koncentracije gnojnice v vodotoku še vedno visoke.

V Postojni, 23. februarja 2024                                                                                                                                            Sandi Curk

Zbolevnost za rakom materničnega vratu se je v vseh teh letih več kot prepolovila in Slovenija že dosega dva od treh ciljev, ki so nujni za odpravo raka materničnega vratu: več kot 70 % udeležbo žensk v programu ZORA in učinkovito zdravljenje predrakavih in rakavih sprememb materničnega vratu pri več kot 90 % žensk. Pri udeleženkah programa se raka v povprečju odkrije kar devet let prej kot pri ženskah, ki se preventivnih ginekoloških pregledov ne udeležujejo.
Glede na trenutne podatke je pregledanost prenizka v občinah Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica, kjer je pod 70 odstotki. Ciljno vrednost pa presega v kar 180 od 212 občin, v Loški dolini je nad 80 odstotkov. Vabilo k pregledu pri svojem izbranem ginekologu prejme vsaka ženska v starosti od 20 do 64 let. Le en odstotek je takšnih brisov, ki imajo spremembe visoke stopnje. Brisov spremembe nizke stopnje je za štiri odstotke.

Z nocojšnjim koncertom v Vili Vipolže v Goriških Brdih se začenja letošnja revija Primorska poje. Vse do 11. maja, ko bo v Šmarjah pri Kopru zadnji koncert letošnje 55. revije, se bo na odrih kulturnih domov zvrstilo več kot 3000 pevcev, prijavilo je namreč kar 210 zborov in vokalnih skupin. Prvič pa bo predstavil zbor iz Bosne in Hercegovine.
Tokratna revija Primorska poje je posvečena Aldu Kumarju, ki bo letos praznoval 70 let. Novost letošnje revije je, da se na koncu posameznega večera na odru zberejo vsi nastopajoči zbori in zapojejo skladbo primorskega skladatelja. Pred začetkom revije smo se pogovarjali s predsednico Zveze pevskih zborov Primorske Janjo Konestabo, ki sporoča, naj pesem srca prebudi.