Prek mikrofon smo zvabili režiserja, ki je podpisan pod nov dokumentarno-igrani film Reška proga. Pivčanu Aleksandru Kušlanu je železnica vse prej kot tuja, saj je delu na železnici namenil večji del svoje delovne dobe. Domačini ga danes poznajo kot urednika lokalnega televizijskega programa Vascom TV.
Aleksander Kušlan pravi, da mu ustvarjanje televizijske produkcije predstavlja veselje. Ne ukvarja pa se le s tem, uživa v fotografiranju, veliko svojih let je namenil glasbi, bil je član postojnskega aerokluba, po spletu okoliščin pa odkril še strast do jadranja na morju.

Pred 300 leti je na Idrijsko-Cerkljanskem živela ženska, pred katero bi se verjetno priklonil še notranjski hrust iz Vrha pri Sveti Trojici. A Marina Melhior ni plod pisateljeve domišljije. Njeno uborno ali vznemirljivo življenje, najverjetneje kar obije, razkrivajo sodni spisi.  Če povzamemo: Marina Melhiorca je prva znana prekupčevalka s čipkami in tihotapka živega srebra z Idrijsko-Cerkljanskega.

Prijeli so jo na podlagi ovadbe, v proces pa je je bilo vpletenih več rudarjev, ki so bili organizirani v tolpo. Iz sodnih spisov je moč razbrati, da je zasliševalce precej vozila žejne čez vodo. Proces je, hočeš nočeš, vodil takratni rudniški upravitelj, tudi znani raziskovalec Cerkniškega jezera Franc Anton Steinberg. Zemljemercu, politehniku, kartografu, rudarju in  še bi lahko naštevali, zelo odmeven proces najbrž ni bil v veliko veselje. Začel se je leta 1729, zadnji ohranjeni zapisi pa so z marca leta 1731, tisti o zaključku procesa pa so izgubljeni. Kako je bila Melhiorca kaznovana, torej ne vemo, je pa prefriganka danes svojevrstna pomočnica v Mestnem muzeju Idrija.  Združuje muzejska aduta –  čipke in živo srebro, za povrh pa muzej domuje v gradu, kjer se je proces proti Marini Melhior odvijal. Kustosinja Marija Terpin Mlinar je o njej napisala slikanico, Melhiorca je tudi glavna junakinja monodrame in radijske igre. Kustosinja je tihotapkino življenje razkrila tudi za Radio 94. Poslušaj. 

Ilustracija: Irena Gubanc, Fototeka Mestnega muzeja Idrija 

Predstavniki vlade in združenj občin  so se konec oktobra dogovorili o povprečnini za prihodnji dve leti, ta bo 725 evrov. Pred mikrofon smo povabili župana Občine Pivka Roberta Smrdelja, ki je tudi predsednik Združenja občin Slovenije. Gre za kompromis, je povedal.

Znesek je manjši, kot so si občine želele, zato Smrdelj pravi, da bo  šlo s tem denarjem malo na tesno. Zaradi sanacije po neurjih denarja, ki ga občine dobivajo na razpisih iz aktualne finančne perspektive, po županovih predvidevanjih ne bo kaj dosti manj, manj pa ga bo na voljo na področju infrastrukture. Poslušaj. 

Foto: Matic Podlogar, STA 

Stojan Stražiščar bo danes ob 18. uri v cerkniški knjižnici predstavil knjižni prvenec z naslovom Odsev poti. V njem razkriva svojo življenjsko pot skozi iskrena razmišljanja. Knjiga je nastajala kar sedem let, k pisanju pa so ga spodbudili drugi.
Ta izkušnja je bila zanj tudi nekakšno notranje očiščenje. Na papir je prelil svoje utrinke, vtise in dogodke, zato bi na nek način lahko dejali, da je Odsev poti nastajal celo življenje. “Če se na podlagi zapisov te knjige, enemu ali dvema osmisli življenje, je namen že dosežen,” pravi Stražiščar.

Konec oktobra so v Predsedniški palači v Ljubljani na zaključni prireditvi natečaja Naj prostovoljec/-ka leta 2022 podelili priznanja prostovoljcem in naj prostovoljskim projektom. Naj prostovoljec v starosti do 19 let je postal Matic Štemberger iz Občine Ilirska Bistrica. 

Priznanje je prejel za svoje izjemno vsestransko prostovoljno delo v Srednji tehniški šoli Koper, kjer so med drugim zapisali, da Matic sodeluje pri učni pomoči dijakom na šoli, ozavešča o raku v okviru projekta Dijak dijaku proti raku in je aktiven tudi v šolskem ekokrožku Modro-zeleni. Kot prostovoljec je deloval tudi v Dnevnem centru Petka. Tam je sodeloval kot učitelj pri učni pomoči za naravoslovno področje, če je bilo treba, pa tudi kot animator, vzgojitelj in opravljal tudi druge vloge, ki vključujejo pedagoško delo.

Matic Štemberger pa je aktiven tudi v domačih krajih.  Že od malih nog je član PGD Vrbovo, v prostovoljnem gasilskem društvi je tudi mentor mladine.

Zaključno slovesnost, na kateri je Mladinski svet podelil priznanja, je gostila predsednica RS dr. Nataša Pirc Musar. Na natečaj je letos prispelo 65 prijav, 15 za projekte in 50 za posameznike. 

Foto: Mladinski svet Slovenije