V Parku vojaške zgodovine bodo jutri ob 11. uri predstavili knjigo z naslovom Bombardiranje Slovenije 1944 – 1945. Sašo Radovanovič in Lara Iva Dreu sta v njej spregovorila o zamolčani preteklosti, ki, kot pravita, še danes zaznamuje naša življenja.

Ruševine, ki so jih povzročile bombe, so že zdavnaj odstranili, a pod površjem se skriva še veliko nevarnega, tudi 1000-kilogramske letalske bombe.  Predstavitvi knjige bo zato sledil posvet z naslovom Živa dediščina – neeksplodirane letalske bombe. Poslušaj. 

Foto: PVZ 

V Knjižnici Bena Zupančiča Postojna so minuli mesec vzpostavili knjižnico semen, 5. aprila pa vabijo na tematsko strokovno predavanje o pridelavi semen, ki ga pripravljajo v sodelovanju z Ljudsko univerzo Postojna.
Še vedno sta na ogled dve razstavi, Pergamano treh domačih ustvarjalk in razstava ob 40-letnici Šolskega centra Postojna. V aprilu se začenja že 16. bralna akcija Primorci beremo, vabijo tudi na Noč knjige. Bibliotekarka Mateja Kalc je ob koncu povabila k izpolnitvi anketnega vprašalnika.

LAS med Snežnikom in Nanosom po delavnici z deležniki, ki se neposredno ukvarjajo s področjem razvoja na območju LAS, v naslednjih treh sredah pripravlja tri delavnice, ki jih je naslovil Izzivi podeželja med Snežnikom in Nanosom.

Prva bo jutri, ob 18. uri v prostorih podjetniškega inkubatorja v Velikem Otoku, sledili bosta delavnici v Pivki in Ilirski Bistrici. Strokovni vodja LAS Aleš Zidar upa, da bo debata o izzivih podeželja v novem programskem obdobju,  v  treh občinah živahna in konstruktivna. Veseli bodo različnih profilov med udeleženci. Prisluhni. 

Foto: LAS 

Pred stoletjem, ravno na novega leta dan je razgledan kmet z Unca, Ivan Puntar – Štacnar pričel pisati svoj dnevnik. Za ohranitev zapisov sta odgovorni njegovi hčerki, za dobesedni prepis izvirnika pa Franc Valentin Perko.
V ponedeljek, 3. aprila ob 19. uri bo v rakovški knjižnici spominski večer, na njem bodo osvetlili Štacnarjevo življenje in delo. Umrl je 25. septembra 1972, njegov zadnji dnevniški zapis pa je iz časa druge svetovne vojne.

 V 89. letu starosti je umrla olimpijka in slikarka Milena Usenik, so v soboto sporočili iz Zavoda Parasite. S svojimi deli se je predstavila na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Prejela je več nagrad, leta 2021 tudi nagrado Riharda Jakopiča za življenjsko delo.

Milena Usenik, rojena 9. septembra 1934 v Velikem Vrhu na Blokah, živela pa je pretežno v Logatcu, se je v mladosti ukvarjala z atletiko, s suvanjem krogle in dvakrat nastopila na olimpijskih igrah, leta 1956 v Melbournu in leta 1960 v Rimu.

Po športni karieri se je usmerila v likovno umetnost. Slikarstvo je študirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in leta diplomirala 1965 pri Maksimu Sedeju, tri leta kasneje pa pri Gabrijelu Stupici končala še slikarsko specialko.

Med letoma 1971 in 1976 je uvedla inovativno združevanje principov optične umetnosti in principov poparta, ki je v Jugoslaviji nastajal v popolnoma drugačnih socialnih, širših družbenih in političnih razmerah kot v zahodnem svetu. Njene stvaritve predstavljajo kritiko potrošniške družbe in njene reprezentacije, so ob razstavi Jakopičevih nagrajencev leta 2021 zapisali v Galeriji ZDSLU. Kot umetnica Galerije P74 je od leta 2015 sodelovala na številnih mednarodnih sejmih sodobne umetnosti v Baslu, Budimpešti, Madridu in na Dunaju, kar je njen sloves vrhunske umetnice samo utrdilo, so dodali.

  Milena Usenik je  januarja lani gostovala v oddaji Nedeljski klepet na Radiu 94.