Revija Primorska poje bo 25. marca obiskala vaški dom v Jasenu. Nastopili bodo Mešani pevski zbor Dobra volja iz Škofij, Ženski pevski zbor Ivan Škrbec iz Škednja, Klapa Skala iz Gropade, Moški pevski zbor Napev iz Batuj ter Ženska vokalna skupina Šmihel, ki deluje pod okriljem Kulturnega društva Šmihel.
Skupina, ki jo vodi Tjaša Smrdel, obstaja 13 let. Trenutno jo sestavlja 16 članic. Tokrat se bodo predstavile s tremi ljudskimi, Škrinja uorehova, Škrjanček poje ter Dve let’ in pol. Kulturno društvo Šmihel je s postojnsko območno izpostavo Javnega sklada za kulturne dejavnosti soorganizator revije, ki bo 2. aprila v Pivki. Zaključek 54. revije Primorska poje bo maja v Svetem Petru.

Trška in vaške skupnosti ob podpori Občine Pivka vsako pomlad pripravijo čistilno akcijo. Letošnja čistilna akcija Očistimo Pivko! je napovedana za to soboto, nekaj slabega vremena pa tudi. A Pivčani se ne bodo dali motiti, pravi koordinatorica akcije s strani občine Erika Kovačič.  

Čistilna akcija bo, ko neha deževati, zato naj se Pivčani obrnejo na koordinatorje po svojih vaseh. 

Selce leta 2018 

Foto: Občina Pivka 

Društvo Rod tabornikov Snežniški ruševci letos praznuje 70 let delovanja. Sodi  med najstarejše rodove v državi, nastal je le dve leti po ustanovitvi Zveze tabornikov Slovenije. Ruševci so se odločili, da jubileja ne bodo obeležili le ne enem samem dogodku. Pripravili bodo več zelo različnih, ki bodo gotovo zanimivi za okolje, v katerega so vpeti že sedem desetletij

 Začeli so v ponedeljek v duhu taborniškega zakona, ki  med drugim pravi. da je tabornik vedno pripravljan pomagati in da je plemenit. Udeležili so se krvodajalske akcije. Naslednja akcija  in sicer rekreativno-zabavna v okviru jubileja, poimenovana 70 krogov za 70 let pa bo potekala to nedeljo na Hribu svobode. Proslava ob 70-letnici rodu bo 13. maja, od 16. do 18. junija pa Rod Snežniških ruševcev čaka organizacija državnega mnogoboja. Poslušaj prispevek. 

ZRC SAZU je v četrtek na dogodku z naslovom Generacije znanosti devetindvajsetič podelili priznanja raziskovalkam in raziskovalcem ZRC SAZU.Nagrajenec je tudi zaslužni raziskovalec prof. dr. Andrej Mihevc. Kot so zapisali v utemeljitvi, se je kot raziskovalec Inštituta za raziskovanje krasa ukvarjal s celo paleto raziskovalnih vprašanj krasoslovja.

 Predvsem ga zanima morfologija in speleogeneza krasa, deloval pa je tudi na področju hidrologije, jamske klime, datacij sedimentov in rabe jam. Pri tem je stavil na spoznanja različnih disciplin – od geografije, geologije, paleontologije, arheologije, zgodovine do biologije, kar so vsako leto znova spoznavali tudi vsakokratni udeleženke in udeleženci Mednarodne krasoslovne šole. V okviru slednje je pripomogel, da je sedež Mednarodne speleološke zveze prav na Inštitutu za raziskovanje krasa v Postojni.

V svojem življenjskem delu, ki ga je posvetil Škocjanskim jamam in v okviru katerega je ugotavljal razvoj jamskega sistema ter denudacijo kraškega površja, je Andrej Mihevc opozoril tudi na razgibano dinamiko raztapljanja apnenca in v krasoslovje vpeljal pojem brezstrope jame.  Zaslužen je še za nekaj pomembnih odkritij: v Beli krajini je odkril črnega močerila, v jami Bestažovca neolitske jamske poslikave, v černotiškem kamnolomu najstarejšo fosilno jamsko žival marifugijo ter permafrost na Trnovskem gozdu.  V zadnjih letih je pomagal pri vzpostavitvi muzejske zbirke o krasu, kot vrhunski jamar pa prispeval tudi k razjasnjevanju slovenske polpretekle zgodovine.

Vir: ZRC SAZU

Dr. Andrej Mihevc je sodeloval tudi pri vzpostavitvi razstave Muzej krasa v Notranjskem muzeju Postojna 

Foto: Foto atelje Postojna 

Sindikat kmetov Slovenije bo danes ob 11 .na težave kmetov opozoril novinarski konferenci pred državnim zborom v Ljubljani. Ob 13. uri pa se bo po več krajih po državi začel opozorilni protest, tudi v Novi vasi na Blokah, Postojni in v Ilirski Bistrici. Kmetje izpostavljajo: obdavčitev nepremičnin, dvig katastrskega dohodka, problematiko zveri in še posebej prihajajoča omejujoča določila evropske kmetijske politike.

Zaradi slednje se je več kmetov iz Notranjske obrnilo tudi na domačo poslanko državnega zbora Ivi Dimic. Pravi, da so kmetje v stiski predvsem zaradi t. i. imenovanega OOTT-ja in predloga  Uredbe Programa upravljanja območij Natura 2000 2023-2028. Javna obravnava predloga se bo zaključila jutri. Poslušaj.