Mesec: april 2022

  • UMRL JE JANEZ MATIČIČ

     Med velikonočnimi prazniki je v 96. letu starosti umrl akademik in skladatelj Janez Matičič. Bil je med vidnejšimi sodobnimi skladatelji. V njegovem opusu ima pomembno mesto klavirska glasba, ki jo je tudi sam interpretiral. Za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi leta 2007 Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

    Janez Matičič se je leta 1926 rodil v Ljubljani, v družini pisatelja Ivana Matičiča. Po pisatelju, rojenemu v Ivanjem selu,  je poimenovana enota knjižnice na Rakeku, domoznanski oddelek Knjižnice Jožeta Udoviča pa hrani zapuščini tako pisatelja kot  njegove hčerke, tudi pisateljice, Nade Matičič. Zapuščini sta knjižnici podarila prav Janez Matičič in njegova sestra Polonca Matičič Štefanac, ki sta leta 2018 v rakovški knjižnici gostovala na Večeru družine Matičič.

    Skladatelj Janez Matičič je na ljubljanski Akademiji za glasbo je končal študij kompozicije pri Lucijanu Mariji Škerjancu in dirigiranja pri Danilu Švari. Začel je z violino, potem ga je prevzel klavir, ki ga je zvesto spremljal ne le na ustvarjalni, temveč tudi na izvajalski poti, piše na spletni strani Slovenske akademije znanosti in umetnosti, v kateri je bil od leta 2007 redni član.Bil je profesor na Srednji glasbeni šoli, Akademiji za glasbo in oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, zatem je v letih 1982-1996 poučeval klavir na nekaterih pariških konservatorijih.

     

    Janez Matičič (s kamero) na razstavi ob 130-letnici rojstva Ivana Matičiča v cerkniški knjižnici leta 2017.

    Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica 

    Avtor:STA, MMP
  • RIBIŠKA DRUŽINA CERKNICA OBUPUJE

    Ribiška družina Cerknica je ob letošnjem svetovnem dnevu voda tudi javno, s protestnim pismom opozorila na težave, s katerimi se srečuje v zadnjih letih. Spomnimo, da gre za ribiško družino, ki ima v Sloveniji edinstveno nalogo, saj ob presihanju jezera rešuje ribe. Presihanje in prostovoljni delavniki na jezeru, kjer  je vse več ribojedih ptic, so v zadnjih letih vse pogostejši. 

    S svojimi težavami so cerkniški ribiči med drugim seznanili ministrstvi za kmetijstvo in okolje, Zavod za ribištvo in Ribiško zvezo Slovenije, ki se strinja, da gre za kompleksen problem. Cerkničanom ne more pomagati, saj nima ključnih materialnih dokazov o vplivu čapljinega plenjenja na ribje populacije, kot jih ima v primeru kormorana, kjer je že posredovala. Zato ribiči čapelj (še) ne smejo plašiti. Zveza pravi, da je vpliv ribojedih ptic na ribje populacije kumulativen – s poslabšanjem habitatov zaradi negativnih človeških dejavnikov, kot so regulacije, krčenje in onesnaževanje ter podnebnih spremembe, se naravni prirast rib – drst vse bolj manjša. “Če na to dodamo še vpliv ribojedih ptic in zveri – vidre, je jasno, da je vzdrževanje ravni ribjih populacij vedno težje in sta delo in denar za nakup rib pod vprašajem,” so nam razložili.

    Predsednik Ribiške družine Cerknica Miha Urh potrjuje, da večkratno presihanje ni le utrujajoče, za društvo je tudi drago. Ribiči so v protestnem pismu zapisali, da zaradi škode kot posledice plenjenja kormorana in čaplje pričakujejo oprostilo plačila koncesijske dajatve. V saniranje preteklih človekovih posegov zlasti v Jamskem zalivu, ki bi omililo presihanje, bi se po mnenju družine moralo vključiti več deležnikov, vsaj malo pa bi vodo na polju zadržal preprost ukrep. Kateri? Poslušaj.

     

    Foto: Ribiška družina Cerknica in Radio 94 

     

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
    • Reševanje rib Cerkniško jezero RD Cerknica
    • Cerkniščica pod Dolenjo vasjo MMP
    • Suha Cerkniščica
  • NEDELJSKI KLEPET – BLAŽ DOBRAVEC, ŽUPNIK

    Župnik župnije Stari trg pri Ložu in župnijski upravitelj župnije Babno Polje Blaž Dobravec izvira z Blok. Gimnazijo, študij in bogoslovje je opravljal v Ljubljani. Krajši čas je študiral na Biotehniški fakulteti – smer lesarstvo, saj ga je tehnika precej zanimala, vendar je kmalu začutil, da mu je duhovništvo bližje. S strpnostjo, razumevanjem in vzpodbudnimi besedami pomaga vaščanom in se rad spominja obdobja, ko je začutil, da sta bogoslužje in delo z ljudmi njegovo poslanstvo.

    Kot župnik mora imeti široko znanje z več področij, njegove naloge obsegajo tudi pastoralna in administrativna dela. Zelo rad dela z mladimi, spreten je pri tehničnem delu. Župnikovanje je družboslovni in na nek način tudi humanitarni poklic, ker je povezan z ljudmi in čeprav je delo naporno, ga zelo izpolnjuje. V teh velikonočih praznikih je nedeljski klepet sklenil z lepo mislijo, poslanico za vse. Več v prispevku.

    Avtorica naslovne fotografije: Alenka Veber
    Avtor druge fotografije: Sandi Žnidaršič

    Avtor:Vesna Kovač
    • Blaz Dobravec 1
  • E-FAIRYTALES – PODJETNIŠKA IDEJA MLADIH, KI OBETA

    Na mladih svet stoji, kar potrjujejo tudi Blažka, Naja, Lovro in Pino. Njihovega podjetniška ideja je namreč zmagala na nacionalnem tekmovanju POPRI. E-Fairytales, kot so poimenovali svoj projekt je globalna spletna stran, na kateri lahko družine iz celega sveta najdejo nove, avtorske in poučne pravljice, ki jih pišejo, rišejo, sinhronizirajo in animirajo otroci sami. Na spletni strani lahko uporabniki izbirajo med tremi naročniškimi modeli.  Uporabnik lahko vsako pravljico bere oziroma lista kot knjigo v dveh različnih jezikih (slovenskem in angleškem), napisano z velikimi ali malimi tiskanimi črkami. Prav tako lahko isto pravljico tudi posluša sinhronizirano z ilustracijami v ozadju ali pa jo gleda animirano kot risanko. Prisluhni oddaji >>>

    Avtor:Anja Curk Repič
  • DRZNE TATVINE, KRAJE KOVIN IN GOLJUFIVI SMS-I

    Policisti policijske postaje Postojna v zadnjem času opažajo porast nekaterih kaznivih dejanj. Spletni goljufi se v SMS sporočilih izdajajo za banke, gospodarske družbe ostajajo brez kovin, znova pa je več tudi t. i. drznih tatvin iz stanovanjskih hiš, torej tistih, v katerih se prvi nepridiprav izdaja za delavca določenega podjetja, njegov pajdaš, pa v tem času iz hiše pobere vrednejše stvari ali denar.

    Pomočnik načelnika na Policijski postaji Postojna Boris Žagar svetuje, da imamo ki se nam predstavijo za delavce, zahtevajmo identifikacijske podatke: službene izkaznice, kartice, morebitne delovne naloge. Nenapovedanih obiskovalcev ne spuščajmo v hiše, te pa zaklepajmo in zapirajmo okna. Takšnih kaznivih dejanj je največ dopoldan, v manjših naseljih, pri starejših ljudeh oziroma ljudeh, ki živijo sami, razlaga Boris Žagar in nadaljuje, da so v zadnjem času zabeležili tudi več tatvin na škodo gospodarskih družb, ki se ukvarjajo s kovinami. Policija svetuje zavarovanje območij gospodarskih družb.

    Pojavile pa so se tudi nove spletne goljufije, elektronskim poštam so se v zadnjem obdobju pridružili SMS-i, v katerih se nepridipravi izdajajo za banke prejemnikov sporočil. Če ti sledijo navodilom, omogočijo goljufom dostop do svojih transakcijskih računov , ti pa denar prenakažejo na svoje račune. Poslušaj. 

     

     

     

     

    Avtor:Maruša Mele Pavlin