V soboto so v Cerknici svoje znanje pokazali tekači na smučeh. Smučarski klub Cerknica in Smučarska zveza Slovenije, panoga Tek na smučeh, sta namreč drugo leto zapored organizirala državno tekmovanje na tekaških rolkah za poletni pokal Argeta Junior. Letos se je prijavilo preko 140 tekmovalcev iz 15 slovenskih klubov.

Letošnje leto se je prijavilo več tekmovalcev kot lani, vodja tekmovanja Boštjan Ule pa pravi, da se bodo v klubu trudili tekmo pripraviti vsako leto. Trasa je potekala od Begunj do Dobca, Kožljeka in najdaljša do Stražišča, dolžine prog pa so prilagodili starostnim skupinam tekmovalcev. Pozabili niso niti na najmlajše. Zanje so s pomočjo Občine Cerknica ob tekmovanju pripravili še poseben poligon za cicibane. Smučarski tekači iz Smučarskega kluba Cerknica se že veselijo zimske sezone. Več lahko slišite v prispevku.

Do 15. oktobra je javno objavljena pobuda za pripravo državnega prostorskega načrta (DPN) za ekodukt na odseku avtoceste Unec–Postojna, je sporočilo ministrstvo za okolje in prostor. Pobudo zanj je podalo Ministrstvo za infrastrukturo, investitor pa bo Dars. Načrtovana ureditev bo posegla na območje občin Cerknica in Postojna, javna predstavitev bo za obe občini skupaj in sicer danes ob 17. uri v gasilskem domu na Uncu.

Ekodukt  je poseben premostitveni objekt preko grajenih ovir na migracijskih poteh prostoživečih živali in predstavlja najbolj ustrezen ukrep, ki omogoča varno in pogosto prehajanje živali prek ograjenih avtocest. Kot razlagata ministrstvi in Dars, avtocestni odseki, ki so bili zgrajeni pred desetletji, praviloma ne omogočajo ustrezne povezljivosti med populacijami prostoživečih živali, saj namenski ali prehajanju prilagojeni objekti takrat niso bili načrtovani in zgrajeni. Med takšne avtocestne odseke sodi tudi odsek med Vrhniko in Postojno. Ekodukt je predviden v migracijskem koridorju, ki je najjužnejši od treh prepoznanih koridorjev in najpomembnejši potencialni migracijski koridor za prehajanje vseh vrst velikih zveri ter prostoživečih parklarjev na omenjenem avtocestnem  odseku  Vrhnika – Postojna. Ta migracijski koridor povezuje Snežniško-Javorniški masiv s Hrušico in Nanosom.  

Načrtovani Ekodukt bo dolg okoli 110 metrov in bo premoščal tri prometnice: regionalno cesto RT-914 odsek 1372 Postojna – Rakov Škocjan, avtocesto A1 odsek 0655 Unec – Postojna in železniško progo E 69 odsek Ljubljana – Divača. načrtovana prostorska ureditev je skladna s Strategijo razvoja prometa v Republiki Sloveniji do leta 2030 in Resolucijo o nacionalnem programu razvoja prometa do leta 2030 ter Strategijo prostorskega razvoja Slovenije. 

V spodbujanje sonaravne živinoreje je usmerjen projekt z imenom »Izobraževanje o sonaravni živinoreji in okolju«, ki se po dveh letih oktobra zaključuje. Poleg vodilnega partnerja Ljudske univerze Postojna, so v njem sodelovali še: Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, Ljudska univerza Ilirska Bistrica ter pet partnerskih kmetij z območja Postojne in Pivke. Njihova prizadevanja pa je podprl Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.

V petek vabijo na zaključek projekta na Vilharjevo ulico v Postojno. V tamkajšnjem užitnem in čutnem parku se bodo od 16. do 19. ure predstavili vsi partnerji projekta in pripravili aktivnosti, ki bodo  zanimive za vse generacije.Za obisk se  ni bati, saj projekt Izobraževanje o sonaravni živinoreji in okolju ni povečal le kompetenc in znanja na sodelujočih  kmetija, o  pomenu ohranjanja sonaravnega kmetijstva kot vira zdrave hrane na eni strani in kot varuha okolja in naravnega bogastva na drugi strani je nagovarjal tudi potrošnike. Več v prispevku. 

V 84 slovenskih občinah se do srede pod sloganom Živi zdravo. Potuj trajnostno. odvija evropski teden mobilnosti. Veliko občinskih središč je postalo prizorišče dogajanja, ki starejše generacije poziva k spremembi potovalnih navad, mlajše pa navaja na okolju prijazne.

  S številnimi dogodki se Evropskemu tednu brez avtomobila tudi letos pridružuje Občina Logatec. Današnji Dan brez avtomobila je malo drugačen kot prejšnja leta. Prinesel bo galerijo na prostem, ki bo predstavila dr. Andreja Gosarja. Poslušaj. 

Na Ajdovskem že več kot 15 let deluje zelo aktivno društvo gospodinj z dramsko skupino, ki obuja vaške šege, običaje in navade, s tem pa ohranja tudi kulturno dediščino. Društvo šteje 42 članov in članic. Leta 2005 je Društvo izdalo knjigo s kuharskimi recepti “Da ne bi pozabili”, pozneje je izdalo tudi 2. del knjige, posneli pa so več filmov o vaškem življenju.

Članice društva oz. gospodinje z dobro pripravljeno domačo hrano aktivno sodelujejo na številnih prireditvah. Poleti z dramsko skupino izvedejo več predstav na prostem. V svoje dejavnosti in projekte aktivno vključujejo tudi mlade. Raziskovali so tudi šolo na Planini, v projektu so želeli prikazati pomen vaških učiteljev in OŠ za razvoj podeželja. Izdali so tudi koledar z domačimi semeni in organizirali posebno tekmovanje za primorske osnovnošolce. Takrat so obudili spomin, zakaj se je Planincev prijelo ime “rejparji”. Več nam je zaupala predsednica društva, Vilma Česen. Poslušaj.