Sagi o ropotiji, ki jo na svojih parcelah skladišči Postojnčan Franc Gulja, ni videti konca. Čeprav je medobčinski inšpektorat v zadnjih letih že večkrat odredil odvoz nezakonito odloženih komunalnih odpadkov, nazadnje prejšnji teden, okoljska inšpekcija pa izrekla številne ukrepe in globe, dolgoročne rešitve še ni videti. Kot je pojasnila vodja Neva Šibenik, se z odpadki na zemljiščih v okolici objekta na Ulici Luke Čeča 2 v Postojni ukvarjajo že od leta 2014.

Tudi državna Inšpekcija za okolje in naravo v tako imenovanem »primeru izrabljenih vozil, sestavnih delov vozil ter skladiščenja neregistriranih vozil« vodi več postopkov. Že pred tremi leti so lastniku prepovedali skladiščenje in razstavljanje izrabljenih motornih vozil na vseh parcelah ter odredili odstranitev vseh vozil in njihovih delov, zaradi nespoštovanja ukrepa pa mu kasneje naložili več denarnih kazni.  Skupni znesek – do danes se je nabralo za skoraj 40 tisočakov, pa  kljub sklepom o izvršbah ni bil poravnan. Poslušaj. 

Ministrstvo za okolje in prostor je 19. februarja objavilo javno razgrnitev Pobude za državno prostorsko načrtovanje za ureditev oskrbe prebivalstva slovenske Istre in kraškega zaledja s pitno vodo. Gre za projekt ureditve akumulacije na vodotokih Suhorca in Padež, ki mu v Civilni iniciativi Ohranimo Brkine ostro nasprotujejo. Čeprav je projekt za lokalne prebivalce izjemno pomemben, saj močno posega v njihovo okolje, jih ministrstvo o objavi pobude ni posebej obvestilo.

V CI so za javno razgrnitev izvedeli  zgolj štiri dni pred iztekom roka za oddajo pripomb. Predstavnik CI Mario Benkoč je nad takim ravnanjem ministrstva zgrožen. Kljub temu, pravi, se bodo potrudili in v roku pregledali več kot 330 strani gradiva, ki ga je ministrstvo objavilo na svoji spletni strani. Pripombe so nujno potrebne, še dodaja, saj projekt prinaša prekomerno degradacijo neokrnjene narave in življenjskega okolja lokalnega prebivalstva. Ob tem poudarja, da ima ministrstvo za okolje pri reševanju oskrbe Istre s pitno vodo na voljo druge, veliko bolj sprejemljive in tudi cenejše rešitve. CI podpira velika večina prebivalcev iz cele regije in vse tri kraške občine. Njihova stališča pa podpira tudi stroka. Proti projektu so se namreč že opredelili v Parku Škocjanske jame, Unescu in Zavodu za varstvo narave. Poslušaj. 

Foto: Fb profil civilna iniciativa Ohranimo Brkine 

V okviru avstrijskega prvenstva je v Beljaku potekalo tudi slovensko državno prvenstvo v zimskem triatlonu, kjer je Logatčan Bojan Trojar, član Triatlon kluba Logatec dosegel tretje mesto.

Bojan Trojar je eden izmed ustanoviteljev Triatlon kluba Logatec, član odbora triatlonske zveze Slovenije in pa selektor Age reprezentance triatlonske zveze Slovenije v kateri so tekmovalci stari od 18 do 80 let.  Na lanskem svetovnem prvenstvu v triatlonu je Bojan Trojar bron zgrešil za eno stotinko, zato letos upa na boljši rezultat. Več poslušaj! 

FOTO: osebni arhiv

Ena od 14 gnezdilnic za velikega skovika, sovo, ki prezimuje v Afriki, so na območju Notranjskega regijskega parka včeraj postavili tudi pri policijski postaji v Cerknici, tam, kjer je policist lani rešil mlado sovo in so jo predstavniki Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije nato nepoškodovano spustili v naravo.

Sove se načeloma vsako leto vračajo na isto lokacijo in na Cerkniškem jih bo letos pričakalo 14 varnih domov, ki so jih zaščitili tudi pred morebitnimi plenilci, kot so kune. Na območju parka naj bi bilo od 10 do 15 parov skovikov, natančnejše podatke pa bodo imeli potem, ko jih bodo po 1. maju poskušali prešteti. Ob tem je strokovni vodja Notranjskega regijskega parka Tomaž Jančar povedal, da njihovo število v ostalem celinskem delu Slovenije upada, predvsem zaradi njihovih prehranjevalnih navad. Prehranjujejo se namreč z žuželkami,  ki jih je na intenzivno obdelanih travnikih premalo. Poslušaj.

Foto: Notranjski regijski park in Ljubo Vukelič, Občina Cerknica 

Ravbarjev stolp v Planini je v okviru evropskega projekta Hera že pred petimi leti dobil novo streho, če bo šlo vse po načrtih, pa bo do konca leta končana tudi naslednja faza njegove obnove v okviru projekta KRAS.RE.VITA. Načrtovana rekonstrukcija notranjosti stolpa in okolice bo sicer precej dražja, kot so predvidevali.

Z dodatnim denarjem z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in iz občinskega proračuna pa bodo le uspeli zbrati potrebnih 575 tisočakov za ureditev spodnjega dela stolpa, pravi Tanja Vasilevska Jagunić. Čeprav je bil začetek del predviden za jutri, so z urejanjem gradbišča začeli že včeraj, zato občane prosijo za previdnost in razumevanje. Poslušaj. 

Foto: arhiv projekta Kras.Re.Vita