Mesec: januar 2021

  • V TOREK PREVIDNO V PROMETU!

    V torek se za učence prve triade v regiji odpirajo šole.  Poleg šole tudi vrtci in nekatere druge dejavnosti, tudi muzej in  galerije.

    Poveljnik regijskega štaba civilne zaščite Sandi Curk poudarja, da zaradi odgovornega obnašanja občanov in dobrega dela občinskih služb in civilnih zaščit. Poslušaj. 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • KALIČ: VARNOST JE NA PRVEM MESTU

    Zasnežen in sončen prejšnji teden so številne družine izkoristile za obisk nekdanjega smučarskega centra Kalič, a je bilo zimskega veselja hitro konec. Aleš Hace, lastnik podjetja Inhaber, ki je pred leti kupilo propadajoči objekt in parkirišča, je namreč še pred vikendom  zaprl dostop že na odcepu z regionalne ceste.

    Redarstvo je rampo sicer odstranilo, a je cesto nato ponovno, predvsem zaradi varnosti, zaprla postojnska občina. Župan Igor Marentič zdaj s Hacetom išče začasne rešitve, da bi se na Kaliču lahko čim prej spet rekreirali. Včeraj so si stanje ogledali strokovnjaki, ki bodo določili minimalne varnostne ukrepe. Elaborat naj bi bil izdelan v začetku prihodnjega tedna. Poslušaj. 

    Avtor:Zasebno: Mateja Jordan
  • PREVOD HACQUETA: NAŠI KRAJI ZANIMIVI ŽE ZA PRVO ZNANOST

    V sozaložništvu Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica in Založbe Maks Viktor ter ob podpori Občine Cerknica je izšel prevod najpomembnejšega  znanstvenega dela 18. stoletja o naših krajih Oriktografija Kranjske Baltazarja Hacqueta. Delo je sicer posvečeno geografskemu in geološkemu opisu Kranjske, Istre in sosednjih dežel, vendar Hacquet vanj mestoma vključuje tudi narodopisne vsebine.

    Po prevodih Steinbergovega Temeljitega poročila o na Notranjskem ležečem Cerkniškem jezeru in Gruberjevih Hidrografskih  in fizikalnih pisem iz Kranjske gre za tretje delo, ki je izšlo v sozaložništvu omenjenih založbe in knjižnice.  Prevode temeljnih znanstvenih del svojega časa, ki govorijo o današnjem slovenskem ozemlju, pa je založba Maks Viktor začela s Slavo Vojvodine Kranjske. Razvoj znanosti je moč čutiti v vseh prevedenih delih, pravi direktor založbe Tomaž Čeč, z Marijo Hribar ter Valentinom Scheinom sourednik izdaje.  Prepričan, da je tudi Hacquet  zanimiv za  bralce, tudi notranjske, saj obravnava skoraj celotno ozemlje današnje Slovenije. Hacqueta označuje za enega temeljnih krasoslovcev. Založba in knjižnica si še nista oddahnili. Računata, da bo delo Josepha Antona Nagla, ki opisuje redkosti narave v vojvodini Kranjski, izšlo letos. Gre za odziv na Valvasorjevo Slavo, ki se je razširila po Evropi. Ne samo, da bo delo izšlo v slovenščini, izšlo bo prvič, saj je Nagel za seboj pusti le rokopis, ki ga hrani Nacionalna knjižnica na Dunaju. Poslušaj. 

     

    Foto: Založba Maks Viktor in Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
    • Hacquet Oriktografija 2
  • NOVI PROSTORI ZA ENOTO GLASBENE ŠOLE NA RAKEKU

    Po desetletjih prizadevanj je enota Glasbene šole Frana Gerbiča na Rakeku dobila nove prostore. Občina je v prvem nadstropju športne dvorane uredila štiri kabinete  s predprostorom in sanitarije. Prostori so ločeni tako od osnovne šole kot športnih dejavnosti. Osnovna kot glasbena šola sta tako pod isto streho.

    Skrb zaradi prometne varnosti zato odpade, staršem pa je na voljo tudi veliko parkirišče,  pravi župan Marko Rupar. Želja vseh je, da se učenci vrnejo tudi v glasbene šole. Pouk sicer poteka po letnem delovnem načrtu, razlaga ravnatelj Milivoj Matkovič. Zadovoljen opaža, da učenci redno vadijo in predvideva, da bodo primanjkljaj,  tudi igranja v komornih skupinah in orkestrih, hitro nadomestili.

    Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • O OBNOVI HAASBERGA TUDI Z WINDISCHGRAETZEM

    Po nedavnem potresu, v katerem se je zrušil dobršen del ostalin dvorca Haasberg, so si škodo ogledali tudi predstavniki NG ZVKD. Kot so ugotovili, se je zrušil zgornji del osrednjega rizalita na glavni fasadi. Stanje so fotodokumentirali in se nato sestali z županom Občine Postojna, s katerim so dorekli okvirne nadaljnje korake v smeri dolgoročne statične sanacije gradu. 

    Glede na zelo slabo stanje celote je namreč treba doreči ukrepe, ki bodo ostaline statično utrdili in v čim večji možni meri zmanjšali njihovo hitro propadanje, je poudarila profesorica umetnostne zgodovine in zgodovinarka Alenka di Battista. Po besedah Igorja Marentiča pa že nekaj let tečejo pogovori s potomcem zadnjih lastnikov dvorca, rodbine Windischgraetz. Ti se bodo na temo mogočih rešitev za obnovo, ki je sicer ocenjena na okoli 30 milijonov evrov, na postojnski občini nadaljevali prav danes. Poslušaj. 

    Foto: postojna.si 

    Avtor:Zasebno: Mateja Jordan