Kulturni domovi po Sloveniji ostajajo večinoma zaprti, omejitev števila udeležencev je namreč 50 oseb, kar je premalo za zagon institucij, ki bi v prihajajočem mesecu v vsakem primeru že zaključevale sezono.

Tudi postojnski Kulturni dom tako čaka na boljše čase, na občini pa kljub temu upajo, da bodo lahko izpeljali letošnji Kulturni utrip poletja. Program je že nekaj časa pripravljen, pravi višja svetovalka za družbene dejavnosti na postojnski občini Sidonija Zega. Več…

fotografija: arhiv Občine Postojna

 Arheološke raziskave so pokazale, da so jamo pod Predjamskim gradom  ljudje poznali že v kameni dobi. Jama pa ni zanimiva le za arheologe, trenutno so v njej najbolj aktivni jamarji. Jamarska društva iz Ajdovščine, Borovnice in Postojne ter posamezni raziskovalci iz drugih jamarskih društev so v Predjamskem  jamskem sistemu v zadnjem času raziskali dodatnih 1594 metrov novih rovov, ki obetajo nadaljevanje sistema. 

Skupna registrirana dolžina jame je bila sicer  do začetka letošnjega leta 13.877 metrov, kar jo je doslej uvrščalo na 5. mesto po dolžini v Sloveniji. Veliko obetata marca odkrita rova – Borovniški in Vilharjev – rov, ki je poimenovan po Marjanu Vilharju. Predsednik Jamarskega društva Borovnica Peter Svete razlaga, da gre za zanimiv jamski sistem, ki veliko obeta. Poslušaj. 

Foto: Matej Blatnik 

Vzgojni zavod Planina niti v času epidemije ni mogel kar zapreti vrat, čeprav je dobra tretjina otrok in mladostnikov ostala doma. Vse tiste, za katere so ocenili, da iz različnih razlogov ne morejo v domače okolje, so kljub zaskrbljenosti staršev obdržali v zavodu.

Ves čas sta delovali tudi stanovanjski skupini v Postojni in Semedeli. Začetne težave zaradi  nejasni h navodil in pomanjkanja zaščitne opreme so že pozabljene, pravi ravnateljica Leonida Zalokar. Poslušaj. 

Panoga turizma in gostinstva je zaradi pandemije ena najbolj prizadetih v Sloveniji in po svetu. Čeprav je vlada ta teden dovolila zagon nekaterih turističnih dejavnosti, tudi večina turističnih agencij ostaja zaprtih.

Veliko je še nejasnosti, tudi režimi prehajanja meje, prevozi in datum ponovnega odprtja večjih hotelov. Zaprt je tudi še Tur servis iz Cerknice, zaposlena pa na čakanju. Izmed treh segmentov podjetja: oglaševanja, mladinskega servisa in turistične agencije, je najbolj na udaru prav turizem. Kot razlaga direktor Andrej Šparemblek, je turizem na dejavnike iz okolja zelo občutljiva panoga  in njihova dejavnost je v tem času ustavljena. Še na začetku leta je kazalo drugače. Januarja in februarja je veliko ljudi rezerviralo  potovanja, krajše oddihe in poletne počitnice, saj so cene v tem času ugodne.

Kako je na Nostranjskem? Turistične kmetije na Cerkniškem, Blokah in v Loški dolini so sicer majhne in butične, primerne za položaj, v katerem smo se znašli, a tujci imajo do njih praktično onemogočen dostop. Če ne bo letalskega prometa, tudi gostov ne bo. Turizem na samem Notranjskem je v tem trenutku usmerjen na domače goste in na aktivnosti v naravi. 

Če se je turizem znašel na mrtvi točki, pa je povpraševanje po študentskem delu še vedno veliko, pred vrati pa so počitnice, ko je obseg dela največji, pravijo v podjetju, ki se ukvarja tudi z mladinskim servisom. Poslušaj. 

Foto: arhiv podjetja Tur servis 

Dvanajstega maja smo v oddaji Regijski dogodki objavili prispevek novinarke Katje Kirn Vodopivec z naslovom Ribolovni turizem na Bistriškem se razvija. V prispevku je bilo napačno navedeno, da se je »priložnost za uresničitev nekaterih s strategijo začrtanih ciljev pokazala tudi v sodelovanju z občinama Pivka in Postojna ter tamkajšnjima ribiškima družinama.« Pravilno se glasi: »Priložnost za uresničitev nekaterih s strategijo začrtanih ciljev se je pokazala tudi v sodelovanju z Lokalno akcijsko skupino med Snežnikom in Nanosom ter občinama Pivka in Postojna.«

Prav tako je bilo napačno navedeno, da omenjeni partnerji na območju LAS pripravljajo skupni turistični produkt na temo ribolovnega turizma pod okriljem Regijske destinacijske organizacije Zeleni kras. Projekt namreč poteka pod okriljem Lokalne akcijske skupine med Snežnikom in Nanosom in s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. RD Bistrica pa je skupaj z občino Ilirska Bistrica v okviru projekta uredila tudi infrastrukturo na jezeru Mola.

Za napake se opravičujemo.

Uredništvo