Mesec: januar 2020

  • VITEZI REKE

    Studio Avenir iz Ilirske Bistrice in Parko Škocjanske jame  danes ob 18. uri  vabita v Dom na Videm na projekcijo kratkih dokumentarnih filmov o reki Reki in njenih prebivalcih, ki so nastali v minulih treh letih. Pred mikrofon smo povabili Marjana Kreblja iz studia Avenir.

     Del filmov so poetično poimenovali Vitezi Reke. V njih predstavljajo kraje in ljudi ob reki Reki, ki se z reko tako ali drugače ukvarjajo na konstruktiven način. Avtor filmov in režiser Marjan Krebelj pri ustvarjanju sodeluje z glasbenikom Tomažem Okrogličem Rousom in arhitektko Tamaro Likon. Več v prispevku. 

     

    Avtor:Zasebno: Anja Hofman
    • Reka Reka Marjan Krebelj
  • ŽELELI BI SI VEČ DENARJA ZA CESTE

    »Zahtev in želja je veliko, denarja pa premalo,«  priznava župan Občine Logatec Berto Menard.  Logaški proračun je težak približno 17 milijonov evrov.  Župan meni, da jim najbolj primanjkuje denarja za cestno infrastrukturo.

    Letos  ga je zanjo rezerviranega 1,8 milijona, a od tega le dobrih 700 tisočakov za investicije.  A na Logaškem so druge investicije še bolj nujne, izpostavimo le gradnjo prizidka k Osnovni šoli 8 talcev, več prostora morajo zagotoviti tudi na Osnovni šoli Tabor. Več v prispevku. 

    Foto: Občina Logatec

     

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • DEMENCI PRIJAZNA TOČKA IN NOVO REŠEVALNO VOZILO

    V Zdravstvenem domu Ilirska Bistrica so v sodelovanju z združenjem Spominčica – Alzheimer Slovenija včeraj odprli demenci prijazno točko. Gre za drugo tovrstno točko na Bistriškem. Prva že deluje v okviru bistriškega Doma starejših občanov, v uporabo pa so predali tudi novo reševalno vozilo. Z njim so  nadomestili starejše, že iztrošeno vozilo. 

    V zadnjih dveh letih so posodobili celoten vozni park reševalne postaje, ki trenutno obsega štiri reševalna vozila, vozilo za sanitetne prevoze in vozilo za urgentnega zdravnika, ki se ga uporablja za pomoč na terenu in obiske na domu. Za nakup vseh omenjenih vozil so v zadnjih dveh letih namenili okrog pol milijona evrov, pri čemer je dobrih 300.000 evrov prispevala Občina Ilirska Bistrica, preostanek pa ministrstvo za zdravje in Zdravstveni dom.

    Ker so se v zadnjem času med občani pojavile govorice o ukinitvi urgence v okviru bistriškega zdravstvenega doma, smo direktorico Tamaro Štemberger Kolnik povprašali tudi o tem, ali to drži in kako rešujejo problem premajhnega števila zdravnikov. Direktorica zagotavlja, da delo na urgenci ves čas poteka nemoteno, čeprav so zdravniki izredno obremenjeni.

    V zdravstvenem domu so namreč lani ostali tudi brez enega od pediatrov. Starši otrok, ki so ostali brez izbranega zdravnika, pa se medtem obračajo na urgenco, ki je tako še dodatno obremenjena. V vodstvu ZD se zato trudijo, da bi čim prej lahko z delom začela nova pediatrinja, ki bo v Ilirsko Bistrico prišla iz Beograda.

    Strah, da bi nujno medicinsko pomoč v bistriškem zdravstvenem domu ukinili, je povsem neupravičen, še pojasnjuje Tamara Štemberger Kolnik. Podrobnosti so v prispevku. 

    Avtor:Katja Kirn Vodopivec
  • LONSTROFF ZAGNAL OBRAT

     Švicarski Lonstroff, ki je v lasti japonske Sumitomo Rubber Industries, je v tem mesecu zagnal proizvodnjo v obratu medicinskih elastomerov v Logatcu. Trenutno ima 37 zaposlenih, v dveh mesecih pa naj bi obrat razširili in zaposlili dodatnih 50 ljudi, na spletni strani poroča časnik Finance.

    Lonstroff je aprila lani zagnal poskusno proizvodnjo, januarja letos pa tudi redno proizvodnjo. Zaenkrat ima 37 zaposlenih, iz podjetja pa so Financam sporočili, da z razširitvijo obrata, ki je načrtovan v prihodnjih dveh mesecih, načrtujejo še dodatnih 50 zaposlitev. Ob začetku gradnje obrata so napovedali, da bo skupaj zaposlenih 180 ljudi.

    Kot je v imenu Lonstroffa povedal Matjaž Klipšteter iz komunikacijske agencije Taktik, proizvodnja trenutno poteka v eni izmeni, saj čakajo potrditev kupcev, da so izdelki v redu. “Včasih pa lahko to traja kar nekaj časa,” je dejal.

    Trenutno iščejo še nekaj sodelavcev, odprte imajo razpise za več delovnih mest za delo v proizvodnji, iščejo pa tudi varnostnega inženirja in kadrovnika. Osnovna bruto plača za delo v proizvodnji je 1218,26 evra. Zaposlenim ob tem izplačujejo še dodatek na delovno dobo, dodatek na popoldansko delo v višini 14 odstotkov in dodatek na nočno delo v višini 50 odstotkov, so dodali v družbi.

    Investicija v obrat je, kot so povedali ob položitvi temeljnega kamna maja 2018, znašala 48 milijonov evrov, pri čemer bo država zagotovila do 10 odstotkov spodbude.

    Obrat stoji na zemljišču na območju nekdanje tovarne KLI Logatec, ki ga je od nekdanje Factor banke prevzela Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). Prodajo preiskuje policija, nepravilnosti je odkrila interna revizija DUTB, posel pa naj bi med drugimi odnesel predsednika upravnega odbora DUTB Miho Juharta.

    Posel je potekal tako, da je DUTB okoli 51.000 kvadratnih metrov od skupno približno 100.000 kvadratnih metrov zemljišča prodala nepremičninski družbi Svet Re za dva milijona evrov. Svet Re je pet dni pozneje 30.000 kvadratov zemljišča Lonstroffu prodal za tri milijone evrov, šele z denarjem od te kupnine pa nato poravnal kupnino DUTB.

    Avtor:STA
  • NOVI GRADIŠČI MED KUTEŽEVIM IN PODGRAJAMI

    Ljubiteljska raziskovalca arheologinja Sabina Pugelj in jamar Jaka Jakofčič sta pred kratkim s pomočjo lidarskih posnetkov – gre za posebno tehnologijo laserskega skeniranja krajine – prišla do pomembne ugotovitve, da sta na območju med Kuteževim in Podgrajami kar dve prazgodovinski gradišči, ki ju stroka do zdaj še ni evidentirala.  

    Kljub temu, da je obstoj vsaj enega od dveh odkritih gradišč skoraj nedvoumen, stroka za uradno evidentiranje lokacije kot gradišča zahteva vsaj eno najdbo s tega območja, saj sam lidarski posnetek ni dovolj kot dokaz. Vendar pa je te skoraj nemogoče poiskati zaradi velike zaraščenosti terena, pojasnjuje Sabina Pugelj.

    Notranjska in Kras sta tudi sicer prava arheološka zaklada. Ker tu nikoli ni bilo intenzivnega kmetijstva, sledovi, kakršni so vidni z lidarjem, v nasprotju z denimo Dolenjsko niso zabrisani.

    Med večjimi gradišči na tem območju so skupki gradišč nad Trnovim in Knežakom, gradišče Šilentabor, med Jelšanami in Novokračinami se nahaja gradišče sv. Katarina, znano pa je tudi gradišče nad Dolnjim Zemonom. Danes si težko predstavljamo, kako so gradišča v železni dobi izgledala, povsem gotovo pa je, da je šlo za močno utrjene naselbine.

     

    Avtor:Katja Kirn Vodopivec
    • Kutezevo gradisce