Leto: 2019

  • KNJIŽNICA V POSTOJNI JE ODPRTA

    Policija je bila včeraj dopoldne obveščena o eksploziji v Postojni. Po prvih podatkih je ponoči odjeknila eksplozija v zabojniku za smeti. Kosi so odleteli približno deset metrov daleč v okna knjižnice, ki so se razbila, prav tako je v knjižnico priletel pokrov zabojnika. Ob eksploziji ni bil nihče poškodovan. Po pričevanju domačinov pa je sicer močnejša nočna eksplozija ostala neopažena v pokanju, ki je sobotni večer odmevalo po Postojni. Uporabniki knjižnice pa so že  danes dobrodošli. Direktor

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • MILOJKA PRIMC O MLINIH IN ŽAGAH

    Razvoj mesta Ilirska Bistrica in njene širše okolice je skozi stoletja močno zaznamovala voda. Tu namreč ob stiku apnenčaste Snežniške planote in flišnate doline reke Reke pritekajo na dan številni vodni viri. V 17. stoletju se je zaradi močnega toka potoka Bistrice, ki ni presahnil niti v sušnih obdobjih, razvilo mlinarstvo. V tistem obdobju je bilo na Bistrici okrog 40 vodnih koles. V začetku 19. stoletja se je močno razvila tudi lesna panoga z žagarstvom. Les, ki so ga prodajali v Trst in na Reko, je rezalo 26 žag ali pil po domače. Do danes sta se ohranili le Hodnikova in Mehlinova.

    Mehlinova pila je bila v uporabi vse do leta 1980. Hodnikov mlin iz leta 1565 je bil eden večjih na Bistriškem in je deloval vse do leta 1970. Lastniki so mlin in pilo venecijanko odprli za oglede in na tem mestu uredili tudi manjšo etnološko zbirko. Pri tem ima veliko zaslug Milojka Primc, ki je pod okriljem bistriškega Turističnega društva pomagala urediti zbirko. Kot turistična vodička pa obiskovalcem mlina deli tudi bogato znanje o mlinarstvu in žagarstvu na Bistriškem. Je tudi urednica knjige o spominih Antonije Mikuletič Žnideršič, ki je bila podlaga za igrane prizore v najnovejšem filmu režiserja Aleksandra Kušlana Voda in njena moč. Milojko Primc smo povabili na klepet.

    Avtor:Katja Kirn Vodopivec
  • ZBORNICA PRAZNUJE 40 LET

    Obrtno podjetniška zbornica Postojna, ki združuje skoraj 200 članov različnih profilov iz občin Pivka in Postojna, največ je prevoznikov in gradbenikov, sledijo pa avtoserviserji, kovinarji in lesarji. Letošnji jubilej, 40-letnico, so obeležili z včerajšnjo slovesnostjo v Hotelu Jama, kjer so podelili tudi priznanja in zahvale.

    V teh letih se je zamenjalo nekaj predsednikov, najdaljši staž, kar sedem mandatov, je bil na njenem čelu Janez Marinčič. Povezovanje, svetovanje in izobraževanje so še vedno glavne naloge zbornice, ki je največjo prelomnico doživela ob referendumu leta 2012. Takrat je bilo namreč ukinjeno obvezno članstvo.  Danes sodelovanje z državo kot solidno ocenjuje aktualni predsednik Franci Šemrl.

     

    Avtor:Zasebno: Mateja Jordan
  • ROMAN O ZGODBI DRUŽINE CELIN IZ KUTEŽEVEGA

    Vsaka družina ohranja svoje zgodbe. Nekatere iz prelomnih časov so še posebej bogate in izjemne. Med njimi je tudi zgodba družine Celin iz Kuteževega na Bistriškem. Jože Celin, javnosti poznan kot direktor območne enote Zavarovalnice Triglav v Postojni, se je po očetovi smrti odločil, da zgodbe o težkem, pa tudi lepem življenju na vasi, ki mu jih je pripovedoval oče, zapiše na papir.

    Očetove pripovedi je povezal z vsebino najdenih dokumentov, ki pričajo o bolečem delu očetovega življenja iz časa mobilizacije v armado fašistične Italije, krutega jetniškega obdobja v taborišču in zapletenega vračanja domov, ki se je končalo z zahvalnim romanjem na primorski Trsat. Nastal je pretresljiv roman Številka 66229, ki je izšel pri celjski Mohorjevi družbi, Jože Celin pa ga je prvič javno predstavil v svojem rodnem kraju Kuteževem sredi meseca. Kaj je doktorja znanosti s področja poslovnih ved gnalo, da napiše roman, smo vprašali avtorja romana Jožeta Celina, razgovorili smo se tudi o vsebini literarnega dela in sporočilnosti romana, ki je tudi dragocena zakladnica etnološkega gradiva o življenju in navadah malega človeka v jugozahodnem delu Primorske, natančneje v Kočaniji, kot dolini štirih vasi Kuteževega, Trpčan, Podgraj in Zabič, pravijo domačini. Poslušaj. 

    Avtor:Katja Kirn Vodopivec
  • PRIZNANJA LASTNIKOM GOZDOV

    Zavod za gozdove Slovenije je včeraj na prireditvi na Srednji lesarski in gozdarski šoli Maribor podelil letošnja priznanja najbolj skrbnim lastnikom gozdov. Te je 13 posameznikov in ena skupnost lastnikov gozdov prejelo za aktivno in zgledno gospodarjenje z gozdom ter dobro sodelovanje z javno gozdarsko službo. Z območja postojnske enote Zavoda za gozdove je priznanje dobil Janez Lipec.

    Doslej so podelili priznanja že 280 od trenutno okoli 413.000 lastnikom gozdov v Sloveniji, letos je med dobitniki tudi ženska. Vsako leto jih dodelijo po enemu predstavniku iz vsake območne enote zavoda.

     Za njihov trud se jim je zahvalil tudi državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Damjan Stanonik, po besedah katerega uživa slovenska gozdarska šola s trajnostnim gospodarjenjem z gozdom skozi vso zgodovino velik ugled v mednarodnem prostoru. “Predstavlja blagovno znamke Slovenije in tega bi se morali bolj zavedati,” je dejal.

     “Imamo 413.000 lastnikov gozdov, kar pomeni, da je vsak peti Slovenec lastnik gozda. A dve tretjini teh lastnikov ima v posesti v poprečju zgolj hektar gozda, kar predstavlja poseben izziv tako za lastnike kot za javno gozdarsko službo. Priznanja, ki jih podeljujemo danes, kažejo tvorno sodelovanje med njimi,” je ponazoril Stanonik.

    Prejemniki priznanj so po njegovih besedah dober zgled ostalim lastnikom gozdov, hkrati pa so najboljši promotorji gesel Skrbno z gozdom in Previdno v gozdu, ki jih v letošnjem letu izpostavlja kmetijsko ministrstvo s svojimi kampanjami.

    Avtor:STA