Ministrstvo za okolje je je dalo v javno obravnavo osnutek predloga zakona o vodovarstvenih območjih na primorsko-notranjskem krasu in pojasnilo, da predlagani zakon daje osnovo za določitev vodovarstvenih območij v naši regiji. Spomnimo, da je svoj zakon o zaščiti Malnov želela vložiti Občina Postojna. Ministrstvo pa je menilo, da gre za preozko zastavljen predlog in da so znotraj istega vodovarstvenega območja tudi druga zajetja. 

Občina Postojna  je  v prvem odzivu povedala, da so se v predlogu ministrstva izgubile za Postojno  ključne zadeve. Občina Postojna predlogu, ki ga je pripravilo ministrstvo, očita, da v njem ni za Postojno ključnih zadev. Našteva večji vpliv občin pri monitoringih oz. pri določanju merilnih mest, izvajanje monitoringa podzemnih voda na nefiltriranih vzorcih, natančno določen način določanja merilnih mest, njihove predloge glede sanacijskih ukrepov in to, da bi monitoring glede vojaškega vadbišča Poček izvajalo ministrstvo za okolje, ne pa obrambno ministrstvo kot povzročitelj obremenitve. Minister Simon Zajc pa pojasnjuje, da so ti ukrepi zajeti že v drugi zakonodaji. Več v prispevku. 

Osrednja prireditev že 17. Meseca oblikovanja, ki poteka v Ljubljani, je mednarodna razstava Big SEE, kjer so v sklopu mednarodnega oblikovalskega natečaja sodelovali oblikovalci iz 19 držav celotne Jugovzhodne Evrope. Letos je nagrado za oblikovanje dobila tudi Maja Modrijan s Kala pri Pivki, in sicer za balerinke iz starih hlač.

Maja si je prve tovrstne balerinke zase oblikovala že pred desetimi leti. Ta teden udeležila se bo še ene mednarodne konference z imenom Sistem mode, ki bo potekala v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani, v soorganizaciji Centra za kreativnost in društva za oblikovanje SOTO. Na dvodnevnem dogodku se bodo predstavili tako slovenski kot tuji oblikovalci. Poslušaj. 

Foto: osebni arhiv Maje Modrijan 

Logatčan dr. Andrej Gosar, ki je živel med letoma 1887 in 1970, je bil pravnik, univerzitetni profesor, politik in ekonomist. Velja za izumitelja socialne države na Slovenskem. Kdor ga bere in razume, opozarja, da je njegova ideja socialnega tržnega gospodarstva tisto, na kar smo v neoliberalizmu pozabili.

Dolga leta je bil pozabljen oziroma odrinjen na stran tudi sam Gosar. Leta 2014 pa so Občina in Knjižnica Logatec, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, celjska Mohorjeva družba in naravoslovno-tehniška fakulteta pripravile prvi simpozij, na katerem so obudili spomin  na velikega Logatčana in spodbudili zanimanje za aktualnost njegove misli. Andreju Gosarju se na različne načine od takrat posvečajo vsako leto. Kdo je bil mož, ki je zagovarjal socialno usmerjeno tržno gospodarstvo in ekonomsko suverenost Slovenije, bodo dobro vedeli tudi gostje Študentskega doma Korotan na Dunaju. V kulturnem in znanstvenem središču Slovencev na Dunaju so se namreč odločili, da sobe, ki jih ponujajo obiskovalcem, poimenujejo po zaslužnih Slovencih. Soba števila 209 je tako s pomočjo fotografij na stenah in njihovih razlag Gosarjeva spominska soba. Slovesno odprtje so na Dunaju, tudi z delegacijo ekonomistovih rojakov, pripravili minulo sredo.  V Korotanu je do začetka decembra na ogled tudi razstava o Andreju Gosarju, tam se predstavlja tudi Občina Logatec. Ob tej priložnosti je njegovo študijsko pot v delu, ki ga je izdala občina Logatec, raziskal dr. Alojz Cindrič iz ljubljanske filozofske fakultete. Pred mikrofon smo povabili avtorico razstave Bibijano Mihevc, župana Občine Logatec, ki je Gosarjeve ekonomske ideje uspešno uresničil v praksi, Berta Menarda in slavnostnega govornika na odprtju sobe in razstave dr. Toneta Smoleja. Poslušaj. 

Foto: Andraž Jenkole za Občino Logatec 

V Društvu za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica so pred dvema letoma ponovno obudili dolgoletno tradicijo pogovornih večerov Bistričani Bistričanom, na katerih domačinom predstavljajo znane in uspešne bistriške rojake. Predsednik društva Ivan Simčič za konec leta napoveduje še en zanimiv večer, na katerem bodo gostili domačina Jožeta Maljevca, nekdanjega direktorja Gozdnega gospodarstva Postojna, ki je velik poznavalec snežniških gozdov.V zadnjem letu pa se v društvu posvečajo še enemu pomembnemu projektu.

Pripravljajo namreč izdajo nove številke Ilirskih tem, ki jo bodo posvetili svojemu članu in zaslužnemu Bistričanu Vojku Čeligoju. V knjigi bodo zbrali povzetke prispevkov, ki jih je Čeligoj objavljal med leti 2016 in 2018 na spletnem portalu Album Slovenije – Kamra. Album Slovenije je spletni portal slovenskih knjižnic, namenjen zbiranju digitalnih kopij fotografij, pa tudi pisem, dokumentov in ostalih predmetov, shranjenih v družinskih albumih. Razdeljen je na 16 tematskih kategorij. Vojko Čeligoj je prav za vsako od njih v svoji domači zbirki našel fotografijo in jo opisal. S 365 članki in fotografijami je postal daleč najboljši vnašalec Kamre. Sledi mu Silvo Fatur s  159 objavami. Podrobnosti so v prispevku. Poslušaj. 

Ob parkirišču na  koncu vasi Dolenje Jezero nastaja sodoben turistično-informacijski center. V njem bodo obiskovalci Cerkniškega jezera dobili informacije  o tem svetovnem fenomenu, ga spoznavali tudi s pomočjo multimedijskih vsebin in domov odšli s spominkom.

Za gradnjo centra je največ denarja, 350 tisočakov,  namenila Občina Cerknica, 70 tisoč evrov pa je primaknil Notranjski regijski park iz projekta Kras.re.vita. Notranjski regijski park obljublja,  da bo center za obiskovalce Cerkniškega jezera odprt vsak dan, med turistično sezono od jutra do večera. Prisluhni.