Sodelavec Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica, sicer zgodovinar Bogdan Urbar  je avtor knjige  z naslovom Tuji prostovoljci v Bosni in Hercegovini ter pojav bošnjaškega islamizma. Javna predstavitev dela bo jeseni, mi pa smo že imeli priložnost, da jo že preberemo in avtorja povabimo pred mikrofon. Pravi, da moramo biti previdni, kadar obravnavamo tanko mejo med pojmom bosanskega in pojmom muslimanskega. Slednji se pojavi šele v času turške zasedbe države z izjemno zanimivo srednjeveško zgodovino. Seveda se v knjigi ne ustavi le pri njej, poda se v 90. leta prejšnjega stoletja, a kot pravi, dogodkov iz tega krvavega obdobja ne moremo obravnavati, če ne poznamo zgodovine. Urbar zagovarja stališče, da je Evropa takrat imela priložnost, da bi Bosna postala model miltikulturnega sožitja in sodelovanja, a se je zalomilo. Še več, k trem sprtim stranem so svoje lončke pritaknili še drugi, tudi k bošnjaški. Kdo? Je bila vojna v Bosni tudi verska vojna? Prisluhni. 

Normal
0

21

false
false
false

SL
X-NONE
X-NONE

/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:”Navadna tabela”;
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-parent:””;
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin-top:0cm;
mso-para-margin-right:0cm;
mso-para-margin-bottom:8.0pt;
mso-para-margin-left:0cm;
line-height:107%;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:”Calibri”,sans-serif;
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:”Times New Roman”;
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;
mso-fareast-language:EN-US;}

Čebelarstvo je na Notranjskem dolgoletna tradicija. Velikokrat pozabljamo, kako pomembne so čebele, saj imajo kot opraševalke zelo pomembno vlogo pri preskrbi s hrano. Čebelarsko društvo Loška dolina deluje v Starem trgu pri Ložu in prideluje čebelje pridelke, kot so med, medeni liker, cvetni prah, propolis in vosek. Čebelja družina je lahko velika kot majhno mesto, čebele pa imajo lahko tudi sposobnost prepoznavanja človeških obrazov.

Več o društvu in pridelovanju meda na Notranjskem nam je povedal predsednik Čebelarskega društva Loška dolina, Janez Žnidaršič. Prihodnje leto društvo obeležuje 100-letnico delovanja. Pri nas se prideluje cvetlični in gozdni med. Med se sicer uporablja tudi v zdravilne namene. Čebele veljajo za najbolj gospodarne in preudarne gradbenike v naravi. Njihovo satovje je stabilna struktura, ki tvori popoln šesterokotnik. Več v prispevku.

Postojnski občani so v teh dneh v nabiralnike dobili obrazce za oddajo projektnega predloga v okviru participatornega proračuna, kjer bodo soodločali o porabi dela proračunskega denarja. Ta način izbire nekaterih investicij naj bi izboljšal kakovost življenja v mestu in na vaseh, saj prebivalci sami najbolje vedo, kaj najbolj potrebujejo. Postojnska občina bo za participatorni proračun v naslednjih dveh letih namenila 200 tisoč evrov. Med predlogi, ki jih bodo na občini zbirali v septembru, bomo odločali na oktobrskem glasovanju. Predstavitve za občane bodo v naslednjem tednu v Postojni, Hruševju, Prestranku in Studenem.

Na Krasu se spet dogaja. Že danes se na Volčjem Gradu in v Štanjelu začnejo dogodki ob Festivalu Gledanica, ki je nastal v okviru mednarodnega  Interreg programa oz. projekta Kaštelir, posvečenega prazgodovinskim gradiščem in etnobotaniki med Krasom in Kvarnerjem. Glasbeni program in dogodki bodo povezali sodobno ustvarjalnost s pradavno preteklostjo, predstavili pa bodo tudi temelje kulturne dediščine z ljudskim izročilom. Kras in Kvarner bosta torej z arheologijo, etnobotaniko in glasbo iskala stik z davnimi predniki in drobci njihove zapuščine. Festival bo potekal štiri dni, otvoritveni dogodek pa se začne že danes. Pred mikrofon smo povabili Polono Abram, direktorico Javnega zavoda Komenski Kras, ki skrbi za kulturo in turizem v Štanjelu. Poslušaj.

Letos že 7. Festival Plavajoči grad/ Floating castle on the road je pred vrati. V enem tednu bo dvorišča, vrtove, hiše in gradove spremenil v svetovljanska prizorišča 76 skupin s celega sveta. Osnova festivala je (po vzoru sub-kulturnega Kavč-festivala), gostovanje vrhunskih umetniških dogodkov v specifičnem lokalnem okolju. Tako bo letos gostoval v istrskih vasica – v Sokoličih,  Hrvojih,  Gračišču, Truškah, 30. avgusta se bo umetniška karavana ustavila v Kopru, na zadnji avgustovski dan pa bo svojo pot zaključila v vasici Kozarišče v Loški dolini in s simbolično umetniško procesijo ponovno zavzela grad Snežnik, kjer se je festival v preteklih letih tudi rodil.

Pester program – 25 dogodkov dnevno –  bo namenjen tako družinam, kot umetniškim sladokuscem.  Koncerti in predstave  bodo v intimni akustični obliki, ki bo ob prisotnosti gostiteljev – vaščanov, pridobila značaj edinstvenosti. Na tržnici se bodo predstavljala lokalna društva, na ulicah se bodo pojavljale razstave in vizualne instalacije, domačini bodo pripravljali hrano ter sodelovali pri logistiki. Povezovanje umetnosti z vsakdanom prelepih, a mnogokrat pozabljenih vasi.

Idejni in umetniški vodja je vsestranski glasbenik, prvi doktor lutkarstva v Sloveniji in večkrat nagrajeni gledališki režiser Matija Solce.