Ivo Lah je bil matematik, statistik, demograf in aktuar. Rodil se je leta 1896 v Štrukljevi vasi v Občini Cerknica, v soboto pa bo minilo štirideset let od njegove smrti. Najbolj znan je po Lahovih številih – številskemu zaporedju v kombinatoriki, ki ga poznajo po vsem svetu. Osnovna šola Notranjski odred Cerknica je s podružnicama 11. maj Grahovo in Maksim Gaspari Begunje ob okrogli obletnici raziskala njegovo življenje in delo. Rojak jih je fasciniral in navdušil. Svoja dognanja bodo tudi s pomočjo gostov predstavili danes ob 18. uri v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica. Obiskovalci si bodo najprej ogledali videopredstavitev Iva Laha in nato prisluhnili gostom. Velikega matematika bodo predstavili njegov pranečak Toni Lah, univerzitetni profesor matematike dr. Tomaž Pisanski in matematik, ki dela kot aktuar, dr. Dejan Širaj. Iva Laha bo Notranjcem približala tudi razstava v prostorih knjižnice, šola pa je poskrbela tudi za zgibanko o njem. Pred mikrofon smo povabili vodjo projekta Miro Širaj, ki poudarja, da se na šoli trudijo spodbujati spoštljiv odnos do zgodovinske in kulturne dediščine okolja, v katerem šola deluje. Poslušaj. 

 Notranjski regijski park se je za trdno odločil, da bo na Cerkniškem jezeru vzpostavil red in maja napoveduje akcijo, ki bo podrobno nadzorovala vožnjo in parkiranje ob jezeru.  Delavci parka so se že sestali z deležniki, ki so pristojni za vzdrževanje reda in spoštovanje pravil, ki jih določata tako zakonodaja kot občinski odloki. Poleg vožnje v naravnem okolju so na Cerkniškem jezeru sicer velik problem tudi divja odlagališča.

V Narodnem domu Logatec bo danes ob 17. uri PlesTkalnica, kot so poimenovali območno revijo plesnih skupin. V programu, ki bo stkan iz plesnih miniatur, bo nastopilo bo kar  71 plesalk, strokovno jih bo spremljala koreografinja Ajda Tomazin.

Če bo šlo vse po načrtih, bodo v dobrem letu ali dveh v občinah Ilirska Bistrica, Hrpelje-Kozina in Rodik pili boljšo vodo.  Če bo dogovor za razvoj regij realiziran,  bodo občine z dobljenim denarjem uredile vodovod med Ilirsko Bistrico in Rodikom. Zanj bodo dobile skoraj 6,3 milijona evrov evropskih sredstev, skupna vrednost projekta pa je 10 milijonov. 

Predstavniki krajevnih skupnosti v Občini Ilirska Bistrica so po tistem, ko je občina ugotovila, da bi bil svetovalni referendum o sprejemno-registracijskem centru za migrante v nasprotju z veljavno zakonodajo, ustanovili Civilno iniciativo za varovano mejo. Med prvimi aktivnostmi bo zbiranje podpisov pod peticijo ter protestni pohod do meje.

Na ustanovnem zboru civilne iniciative konec preteklega tedna so imenovali ožji koordinacijski odbor, ki ga sestavljajo predstavniki vseh političnih list in strank, ki so se zbora udeležili, ter predstavniki obmejnih krajevnih skupnosti Jelšane, Podgrad, Kuteževo, Novokračine in Zabiče. Za vodjo iniciative so izbrali predsednika Krajevne skupnosti Jelšane in pobudnika ustanovitve Civilne iniciative za varovano mejo Ivana Ceglarja.

Civilna iniciativa poziva državo, naj varuje državno mejo, kot je to zapisano v zakonodaji. “Če bi bilo varovanje državne meje dobro, tudi sprejemno-registracijski center, ki ga načrtuje država na mejnem prehodu Jelšane, ne bi bilo potrebno,” je za STA povedal Ceglar.

Ustanovitvi civilne iniciative je botrovalo predvsem vsakodnevno srečevanje z migranti, ki hodijo mimo hiš v neposredni bližini državne meje, krajanom vzbujajo strah, povzročajo škodo in puščajo za seboj odpadke. “Zdaj si že popoldan, kaj šele zvečer ali ponoči, mnogi ne upajo več na svoja dvorišča. Še posebej to velja za naše žene in dekleta,” je še dejal predsednik Krajevne skupnosti Jelšane, ki se tudi sam dnevno srečuje z ilegalnimi prebežniki.

Državno mejo mora Slovenija varovati po pravilih schengenskega območja, ki mora ostati za tiste, ki spoštujejo zakonodajo in prihajajo v Slovenijo z osebnimi dokumenti na mejnih prehodih, vedno odprta. Za to se bodo zavzemali tudi v Civilni iniciativi za varovano mejo ter od države zahtevali dosledno varovanje državne meje.

Prebivalci obmejnega območja v Občini Ilirska Bistrica se povezujejo tudi z drugimi območji v Sloveniji, kjer so tudi načrtovane vzpostavitve sprejemno-registracijskih centrov v primeru večjega prihoda migrantov.

V Jelšanah živi 250 prebivalcev, v načrtovanem centru, za katerega je ministrstvo občino že prosilo za lokacijsko informacijo, pa naj bi bilo deset zabojnikov ter dva šotora s 600 do 1000 ležišči.