Nala Jurca, članica LK MINS Postojna, si je 25. junija na tekmi v italijanskem Codroipu priborila mesto v reprezentanci za evropsko prvenstvo. Prisluhnite, kakšna je bila njena športna pot do sedaj in kakšna si želi, da bi ta pot bila tudi naprej1515.
Vsako leto na veliki šmaren v največjem notranjskem božjepotnem svetišču v cerkvi Svete Marije na Planinski gori pripravijo romarski shod z mašo za romarje, ki se ga udeleži veliko število ljudi. Planinska gora je namreč od nekdaj priljubljeno romarsko svetišče, ki privablja ljudi z vseh koncev Slovenije, ima celo svojo pesem! Posebno mesto pa ima v srcih mnogih Notranjcev, saj je v času italijanske okupacije odigrala zelo pomembno vlogo. Romanje je enkrat letno združilo ljudi, tudi družine, ki jih je rapalska meja ločila. S svetiščem, prvič je bilo omenjeno v 16. stoletju, so povezane številne zgodbe, pa tudi Planinska gora je ljudi privlačila od nekdaj, bojda so se na njej udarili Rimljani in Huni. Obstaja tudi legenda, ki govori, da naj bi pred bitko pri Frigidu v Vipavi tu molil Teodozij, zadnji samostojni rimski cesar. Zgodb, ki so romarsko pot zavile v tančico skrivnosti, je še veliko, nekaj njenih skrivnosti je razkrila domačinka dr. Tanja Žigon s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, sicer doma iz Planine.
Foto: Planina.si
Danes praznujejo katoliški in pravoslavni kristjani. Marijino vnebovzetje je eden izmed največjih krščanskih praznikov in so ga slavili že v apostolskih časih. Na ta dan se kristjani spominjajo, da je bila Devica Marija z dušo in telesom vzeta v nebesa. Že od 10. stoletja pa se je ponekod ohranil običaj, da verniki za ta praznik v cerkev prinašajo šopke različnih rož in zelišč, ki jih nato duhovnik blagoslovi. Magda Ujčič iz Harij je ena izmed tistih, ki ohranja ta običaj.
Bojan Klančar je akademski grafik, slikar in oblikovalec. Živi in ustvarja v odmaknjene Topolu v Begunjah pri Cerknici. Še vedno je očaran nad Cerkniškim jezerom. Eno od njegovih malih grafik najdemo celo v Gutenbergovem muzeju v Meinzu.
Mikro, mala in srednje velika podjetja ter samostojni podjetniki, zadruge in socialna podjetja iz osrednjeslovenske regije se lahko do maja prihodnje leto oziroma do porabe sredstev potegujejo za dodelitev garancij za bančne kredite. Te so predmet javnega razpisa, ki ga je objavila Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije. RRA je razpis pripravila v sodelovanju s Slovenskim regionalno razvojnim skladom, rok za prijavo pa teče od 21. julija, so sporočili z agencije. Garancije za bančne kredite so namenjene gospodarskim subjektom, ki delujejo in vlagajo na območju občin statistične regije Osrednja Slovenija, tudi občine Logatec.
Kredit lahko podjetniki pridobijo s pomočjo Regijske garancijske sheme v Osrednjeslovenski regiji, v okviru katere je moč pridobiti garancije za bančne kredite mikro, malim in srednje velikim podjetjem, upravičeni prijavitelji pa so tudi socialna podjetja, ki delujejo in vlagajo na območju občin statistične regije Osrednja Slovenija.
Iz garancijskega sklada v katerem je 562.500 evrov, bo Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) izdajala garancije v višini 50 do 80 % vrednosti kredita, preostalo vrednost kredita pa bo zavarovala banka po svojih pogojih. Najnižji znesek kredita je 8.000 EUR, najvišji pa 500.000 EUR za investicije in 200.000 EUR za obratna sredstva.